U-I-253/02

10. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenka Lipovca iz Kopra na seji dne 10. julija 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 86. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pri tem izrecno ne navaja, katere odstavke omenjene določbe izpodbija. Vendar pa iz obrazložitve pobude izhaja, da izpodbija ureditev, po kateri lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To ureja tretji odstavek 86. člena ZPP, zato gre šteti, da izpodbija le navedeni odstavek tega člena. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z 22. členom Ustave, ki v postopkih pred sodiščem vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic (očitno pomotoma pobudnik zatrjuje neskladje z 21. členom Ustave), in 15. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga zadržanje izpodbijane določbe.

2.Pravni interes za vložitev pobude utemeljuje pobudnik z navedbami, da je vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugodeno njegovemu zahtevku za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ki pa bo po njegovem mnenju zavržena. Po izpodbijani določbi ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pobudnik pa nima odvetnika, ki bi ga zastopal v postopku z revizijo.

3.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča (tako npr. v sklepih št. U-I-198/99 z dne 13. 4. 2000, OdlUS IX, 88 in št. U-I-423/99 z dne 4. 2. 1999, OdlUS VIII, 25) mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Pobudnik ni izkazal, da bi morebitna ugoditev njegovemu predlogu privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V vlogi z dne 31. 5. 2002 je Ustavno sodišče seznanil s tem, da je bila njegova revizija zoper omenjeni sklep Višjega sodišča dejansko zavržena. Predložil je tudi sklep sodišča prve stopnje o zavrženju, iz katerega izhaja, da je sodišče revizijo zavrglo zato, ker v sporih zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni revizije. Pobudnik tako ni izkazal, da bi bila njegova revizija zavržena zaradi uporabe določbe, ki jo izpodbija. Poleg tega je iz njegovih navedb, da se zoper sklep o zavrženju revizije ne bo pritožil, razumeti, da je postopek glede zavrženja revizije končan, kar pomeni, da glede tega postopka ne more imeti več pravnega interesa za izpodbijanje navedene določbe. Pobudnik tudi ni izkazal, da bi imel odprte druge postopke, v katerih je brez odvetnika vložil revizijo, in bi zato zanj prišla v poštev uporaba izpodbijane določbe.

5.Splošen in abstrakten pravni interes za ustreznejšo ureditev določenega vprašanja za začetek postopka za oceno ustavnosti ne zadošča. Zato je bilo treba pobudo zavreči.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c adr. Dragica Wedam-Lukić