Jedro

Če sodišče v obrazložitvi sodbe ne oceni v celoti bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, to predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, ki je po presoji Vrhovnega sodišča vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Maribor je s plačilnim nalogom 15. 10. 2009 M. P. izrekel globo 200 evrov in 5 kazenskih točk zaradi prekrška po točki d) desetega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je storilčev zagovornik vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljutomeru z izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovna državna tožilka vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper

pravnomočno sodbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekrških iz 3. in 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki naj bi jih sodišče storilo s tem, ko pred izdajo sodbe ni zaslišalo storilca in ker ni obrazložilo odločitve o zavrnitvi storilčevih dokaznih predlogov.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu in zagovorniku, ki se z vloženo zahtevo strinja.

B.

4. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka navaja, da se sodišče ni opredelilo do navedb iz zahteve za sodno varstvo, da na odseku avtoceste, kjer je bil kršitelj posnet z merilnikom hitrosti, hitrost ni bila omejena na 50 kilometrov na uro. Za dokazovanje te trditve je zagovornik v zahtevi za sodno varstvo predlagal, da se zasliši storilca in da se pridobi podatke od pristojnega upravljavca ceste, ki skrbi za postavljanje prometnih znakov. Sodišče se do tega dokaznega predloga v obrazložitvi sodbe ni opredelilo, niti ni navedlo razlogov, ki so pripeljali do zaključka, da je bila hitrost na tem delu avtoceste res omejena s prometnim znakom, s čimer je po mnenju vložnice storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 5. V zvezi z dolžnostjo sodišča odgovoriti na strankine navedbe se je v več svojih odločbah izjavilo Ustavno sodišče RS (Up-399/05 z dne 15. 5. 2008, Up-1266/05 z dne 7. 6. 2007) in poudarilo, da je za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Pravici stranke do izjavljanja zato na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe strank vzame na znanje, da pretehta njihovo pomembnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.

6. Odločanje o zahtevi za sodno varstvo ne pomeni samo pravnega sredstva zoper odločbo prekrškovnega organa, ampak praviloma predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v hitrem postopku o prekršku. Bistvo pravice do sodnega varstva ni v tem, da se storilcu omogoči formalna pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo, temveč v tem, da sodišče njegovo vlogo vsebinsko obravnava in pri tem bistvene navedbe zahteve loči od nebistvenih ter na prve vsebinsko odgovori. V nasprotnem primeru je pravica do pravnega sredstva in sodnega varstva le navidezna.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča so v konkretnem primeru navedbe zahteve za sodno varstvo glede omejitve hitrosti na določenem odseku avtoceste in dokazni predlog dovolj konkretizirane, hkrati pa tudi bistvene, saj se nanašajo na sam obstoj prekrška. Zato se je sodišče dolžno do njih konkretno opredeliti. Zgolj strinjanje z ugotovitvami prekrškovnega organa in povsem splošna navedba, da sodišče „ni izvajalo dodatnih dokazov, kot jih predlaga storilec v svoji zahtevi za sodno varstvo, ob oceni, da je že na podlagi zbranih dokazov dejanski stan prekrška v celoti dokazan in bi dodatna izvedba dokazov le zavlačevala potek postopka o prekršku,“ tudi ob upoštevanju, da je standard obrazložitve instančne odločbe nižji, ne zadošča zgoraj opisanim merilom.

8. Ugotovljena kršitev ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka o prekrških iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj je takšna kršitev podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V konkretnem primeru ravnanje sodišče predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj sodišče v obrazložitvi sodbe ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je po presoji Vrhovnega sodišča vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1).

9. Niso pa utemeljene navedbe vrhovne državne tožilke, da je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker sodišče pred izdajo sodbe ni zaslišalo storilca. V ZP-1 med določbami o zahtevi za sodno varstvo (deveto poglavje) ni določbe, ki bi sodišče zavezovala k zaslišanju storilca, kadar odloči o zahtevi za sodno varstvo brez dopolnjevanja dokaznega postopka. Storilca bo sodišče dolžno zaslišati le, kadar bo na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 ponovilo ali dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka. Pravica do izjave storilca o prekršku, na katero v tej zvezi opozarja vrhovna državna tožilka, se v hitrem postopku o prekršku praviloma zagotavlja na druge načine (glej predvsem 55. člen in deveti odstavek 65. člena ZP-1).

10. Vrhovno sodišče je ob ugotovitvi bistvene kršitve določb postopka o prekršku zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v novo odločanje. V ponovljenem postopku se bo sodišče vsebinsko opredelilo do vseh bistvenih navedb zahteve za sodno varstvo.