Jedro

Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru sledilo pojasnilom pritožnice in v dvomu, katero od dveh potrdil o vročitvi naj šteje za relevantno, odločilo, da je zaradi pravice pritožnice, da se pravočasno seznani s sodnim pisanjem, treba upoštevati vročitev, ki jo izkazuje podpisana vročilnica, čeprav gre časovno za poznejšo vročitev od vročitve, ki jo potrjuje obvestilo sodišču o vročitvi istega sklepa in ki je bila opravljena na način iz drugega odstavka 141. člena ZPP. Pri odločitvi pa je upoštevalo tudi stališče, da bi imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru glede na dejstvo, da imata tožeča in tožena stranka isti poslovni naslov, kar že samo po sebi narekuje večjo previdnost pri vročanju, tudi sicer podlago za osebno vročanje pisanj po 142. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožene stranke, ki ga je vložila 16. 4. 2018 zoper nalog tega sodišča za izpraznitev poslovnih prostorov Plg 16/2018 z dne 23. 3. 2018. 2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila. V pritožbi je trdila, da je ugovor vložila v zakonskem roku, še en izvod prilog k ugovoru pa je vložila v 8 dnevnem roku od prevzema sklepa, s katerim jo je sodišče k temu pozvalo. Navedla je, da na podlagi zakonov, Ustave RS in EU predlaga sodišču, da pritožbi ugodi ter po ponovnem pregledu dokazov izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je 23. marca 2018 izdalo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ki je bil toženi stranki vročen 10. aprila 2018 in zoper katerega je le ta vložila pravočasen ugovor. Sodišče jo je s sklepom z dne 17. aprila 2018 pozvalo, da „v 8 dneh od prejema tega sklepa predloži še en izvod prilog k ugovoru, sicer bo sodišče to vlogo zavrglo, kar je 15. maja 2018 tudi storilo z izpodbijanim sklepom, v katerem je ugotovilo, da je bil sklep s pozivom in opozorilom toženi stranki vročen na način iz prvega odstavka 141. člena ZPP dne 19. aprila 2018, kar izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, tožena stranka pa v roku, ki se je iztekel 3. maja 2018, prilog k ugovoru sodišču ni predložila.

6. Tožena stranka je pravna oseba, ki ima v sodnem registru vpisan poslovni naslov: T. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu nahaja pri sklepu z dne 17. aprila 2018 „Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi sklepa toženi stranki“, na katerega je sodišče oprlo odločitev. Prav tako pa se v spisu pri istem sklepu nahaja tudi vročilnica, ki potrjuje vročitev istega sklepa toženi stranki pozneje in sicer šele 18. maja 2018. 7. Na vročilnici je naveden kot datum obvestila o prispelem pismu: 19. 4. 2018 in datum prevzema sklepa: osemnajsti maj 2018. Na vročilnici je tudi podpis prejemnika in podpis vročevalca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vročilnica sestavljena v skladu z določbo četrtega odstavka 149. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja pri osebnih vročitvah po 142. členu ZPP. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pa izhaja, da je bilo sodno pisanje vročeno naslovniku po določbi drugega odstavka 141. člena ZPP (nadomestna vročitev), ki se ne uporablja v primeru osebnih vročitev po 142. členu ZPP. Zakaj je na prvi strani vročilnice naveden datum obvestila o prispelem pismu in ne datum obvestila o vročitvi, iz podatkov spisa ne izhaja.

8. V skladu z določbo drugega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 141. člena ZPP se v primeru vročitve po pošti, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, na naslovu, ki je vpisan v sodni register, pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Na obvestilu o vročitvi mora pisati, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročevalec vročiti, pa navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo (tretji odstavek 141. člena ZPP).

9. Pritožnica je k pritožbi priložila kopijo prve in druge strani Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi. Na drugi strani je s strani vročevalca podpisano „Obvestilo o prispelem pismu“. Njej namenjeno obvestilo je očitno razumela tako, da je prejela obvestilo, v katerem je naveden rok, v katerem mora pisanje dvigniti, da se izogne fikciji vročitve, tako kot to velja pri osebnih vročitvah po 142. členu ZPP. V obvestilu je namreč res navedeno, da 19. 4. 2018 vročitev ni bila možna ter da je zato, ker naslovnik nima predalčnika oziroma, ker je ta neuporaben, vročevalec na vratih stanovanja pustil „obvestilo, kje je pismo z navedbo roka 30 dni, v katerem ga mora prevzeti.“ Za navedenim besedilom pa sledi naslednja poved: „Šteje se, da je bila vročitev opravljena, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vrata stanovanja (člen 141/2 ZPP).“ Po oceni pritožbenega sodišča je tako opozorilo v obvestilu o prispelem pismu lahko zavajajoče. ZPP namreč v 141. členu določa, da se v obvestilu o vročitvi (in ne v obvestilu o prispelem pismu) navede, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. Poleg tega je tudi zakonska določba, da pošta hrani pisanje 30 dni prenesena v obvestilo o prispelem pismu v besedilu:„z navedbo roka 30 dni, v katerem ga mora naslovnik prevzeti“, lahko za pravnega laika zavajajoča glede na dejstvo, da je uporabljena beseda „mora“ ter še, ker je to besedilo zapisano pred bistvenim delom opozorila, ki je v tem, da se šteje, da je bila vročitev opravljena, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vrata stanovanja. Ni nerazumno, če je pritožnica razumela, da mora v roku 30 dni od dneva obvestila na vratih prevzeti sodno pisanje na pošti.

10. Pritožnica trdi, da je postopala v skladu z obvezo iz obvestila o prispelem pismu, saj ga je prevzela na pošti v roku iz obvestila, v katerem ga je morala prevzeti, to je v roku 30 dni od 19. 4. 2018, kar potrjuje tudi 18. maja 2018 podpisana vročilnica. Trdi še, da je 24. maja 2018 sodišču poslala še en izvod prilog, torej v 8 dnevnem roku od prejema sklepa, kot je bila s sklepom tudi pozvana.

11. Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru sledilo pojasnilom pritožnice in v dvomu, katero od dveh potrdil o vročitvi naj šteje za relevantno, odločilo, da je zaradi pravice pritožnice, da se pravočasno seznani s sodnim pisanjem, treba upoštevati vročitev, ki jo izkazuje podpisana vročilnica, torej vročitev sklepa z dne 17. aprila dne 18. maja 2018, čeprav gre časovno za poznejšo vročitev od vročitve, ki jo potrjuje obvestilo sodišču o vročitvi istega sklepa dne 19. aprila 2018 in ki je bila opravljena na način iz drugega odstavka 141. člena ZPP. Pri odločitvi pa je upoštevalo tudi stališče, da bi imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru glede na dejstvo, da imata tožeča in tožena stranka isti poslovni naslov, kar že samo po sebi narekuje večjo previdnost pri vročanju (drugi odstavek 142. člena ZPP), tudi sicer podlago za osebno vročanje pisanj po 142. členu ZPP.

12. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bil sklep s pozivom, da vloži v spis še en izvod prilog k ugovoru zoper plačilni nalog toženi stranki vročen že 19. aprila 2018. Ker iz podpisane vročilnice izhaja, da ji je bil vročen 18. maja 2018, je sodišče preuranjeno zavrglo ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).