Jedro

Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018 že pravnomočno odločeno. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: Agencija ali tudi AKOS, sedaj tožnik) je na novinarsko vprašanje po 45. členu Zakona o medijih (ZMed) o vsebini odgovora AKOS na tožbo A., d. o. o.: "Kateri so datumi, ure in lokacije, na katerih je bila nameščena merilna oprema, ko so se izvajale meritve, kjer se je preverjalo delovanje ODRF v letih 2017 in 2018", podala sledeč odgovor (v nadaljevanju: prvostopenjski akt): "Agencija ne komentira konkretnega primera, o katerem je sprožen upravni spor."

2. Drugostopenjski organ (sedaj tožena stranka) je v pritožbenem postopku z izpodbijano odločbo ugodil pritožbi prosilca (A., d. o. o., sedaj stranka z interesom) na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je z izrekom pod točko 1 odpravil prvostopenjski akt ter hkrati AKOS naložil, da prosilcu v roku 5 dni od vročitve te odločbe po e-pošti posreduje v nadaljevanju naštete dokumente, opredeljene s številkami in datumi njihove izdaje, in sicer v delih, ki se nanašajo na: datum, uro in lokacijo (opravljenih meritev s strani AKOS). Z izrekom pod točko 2 je zavrnil zahtevo prosilca za povrnitev stroškov postopka. Z izrekom pod točko 3 je odločil, da v postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed drugostopenjski organ štel odgovor AKOS prosilcu z dne 29. 8. 2018 kot zavrnilno odločbo. Čeprav se AKOS pri svoji zavrnilni odločitvi ni izrecno skliceval na nobeno izmed izjem po določilih Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je tožena stranka glede na vsebino odločitve AKOS ocenila, da gre za izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, to je za izjemo varstva sodnega postopka, saj je sam AKOS v svojem zavrnilnem odgovoru navedel, da zadeve ne komentira, ker je v zadevi sprožen upravni spor.

4. Tožena stranka je še pojasnila, da z navedeno izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev navedene izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa sta kumulativno določena dva pogoja, ki šele omogočata njeno uporabo, in sicer je prvi pogoj, da gre za sodni postopek, ki je še v teku, drugi pogoj pa je, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Upoštevaje načelo prostega dostopa je potrebno široko tolmačenje dostopa in ozko tolmačenje izjem, kar pomeni, da se izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru lahko nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega sodnega postopka, in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del zadevnega sodnega postopka.

5. Po stališču drugostopenjskega organa je drugačna razlaga navedene izjeme nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo in bi načelo prostega dostopa tako izgubilo svoj smisel, še zlasti glede na to, da so v obravnavanem primeru predmet informacije podatki, s katerimi AKOS razpolaga v okviru svojih pristojnosti, in sicer v postopku nadzora nad izvajanjem določb petega poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ko je pooblaščena oseba AKOS izvajala preverjanja. Tako gre za informacije, ki so nedvomno nastale zaradi potrebe opravljanja javnopravnih nalog AKOS, kar pomeni, da zahtevane informacije niso bile pridobljene zaradi sodnega postopka v zadevi št. I U 1128/2018. Zgolj potencialna ali pa tudi dejanska možnost, da bi se te informacije AKOS lahko uporabile tudi v sodnem postopku ne more biti razlog, ki bi dopuščal uporabo navedene izjeme, saj bi tako široka razlaga navedene izjeme lahko vodila do tega, da bi bile javnosti nedostopne vse informacije, za katere obstaja možnost, da bodo enkrat v prihodnosti postale del (tudi potencialnega) sodnega postopka, kar zagotovo ni bil namen zakonodajalca.

6. Po ugotovitvi drugostopenjskega organa se je AKOS tekom pritožbenega postopka v tej zvezi pri zavrnitvi dostopa v glavnem skliceval na pravico do enake obravnave pred sodiščem in ni niti zatrjeval niti ni uspel izkazati povezave med zahtevanimi informacijami in zadevnim sodnim postopkom, ki je (bil) v teku, niti ni utemeljil razlogov, zakaj bi zahtevani podatki, če bi se razkrili, škodovali izvedbi zadevnega sodnega postopka, pač pa je zgolj posplošeno navedel, da bi si z razkritjem podatkov lahko otežil zagovor svoje odločitve. Zato po oceni drugostopenjskega organa v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ niti niso podane druge izjeme od prostega dostopa po 1. odstavku 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. Dodatno je drugostopenjski organ še pojasnil, da je rok za posredovanje zahtevanih podatkov določen skladno z desetim odstavkom 45. člena ZMed, po katerem mora Agencija to odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. Odločitev o stroških postopka utemelji na podlagi 113. člena ZUP.

7. Tožnik (v nadaljevanju tudi AKOS) se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in izpodbijani odločbi očita nezakonitost. V tožbi z naknadno dopolnitvijo z dne 9. 11. 2018 uveljavlja tožbene razloge nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Uvodoma v tožbi pojasni, da je A., d. o. o., kot tožnik v zadevi št. I U 1128/2018 v tožbi (na str. 10) zatrjeval, da ne prihaja do motenj med navedenima oddajnima lokacijama, zato je za potrebe navedenega upravnega spora št. I U 1128/2018 naročil izvedbo meritev in izdelavo strokovnega mnenja, ki naj bi izkazovale njegove trditve, da do motenj ne prihaja in da je zaščitno razmerje na vseh lokacijah merjenja (razen na lokaciji B. - C.) večje od predpisanega. Posledično je zaradi tega tudi AKOS sam izvedel meritve s svojo tehnično-merilno opremo, v skladu s predpisi s področja upravljanja z radio-frekvenčnim spektrom. Če bi A., d. o. o., kot tožnik v upravnem sporu št. I U 1128/2018 ne izpodbijal odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) in podajal novih trditev, AKOS navedenih meritev sploh ne bi opravil. Ker je sodni postopek v zadevi št. I U 1128/2018 trenutno še v fazi izmenjave vlog in tako v zadevi še ni dokončno odločeno, ali bo AKOS oziroma sodišče navedene dokumente in informacije uporabil kot dokaz v upravnem sporu št. I U 1128/2018, bi bilo njihovo predčasno razkritje preuranjeno, saj se bo o njihovi uporabi šele razpravljalo. Zato kot napačen označuje zaključek tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je dokazna vrednost podatka "stvar sodnega postopka, ki s pravico dostopa do informacij javnega značaja nima nobene zveze", saj bi vnaprejšnje razkritje predmetnih informacij mediju, ki je obenem kot imetnik predmetne ODRF istočasno tudi tožeča stranka v upravnem sporu št. I U 1128/2018, nedvomno vplivalo na odločitev, tako da je njihovo razkritje škodljivo za izvedbo sodnega postopka v zadevi št. I U 1128/2018. Še zlasti škodljiv pa bi bil morebiten vzporedno izvajan medijski pritisk za samo izvedbo dokaznega dela sodnega postopka v navedeni zadevi št. I U 1128/2018. 8. Tožnik glede danega roka 5 dni od prejema izpodbijane odločbe za posredovanje zahtevanih informacij pripominja, da se mu s tem kot zavezancu de facto skrajšuje zakonski 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj mora tako vložiti tožbo zoper izpodbijano odločbo še preden poteče rok za posredovanje zahtevanih informacij, ker v nasprotnem primeru izgubi pravni interes za tožbo, s tem pa tudi možnost sodnega varstva, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, npr. iz sklepa I U 1183/2015 z dne 12. 10. 2016, ter tudi iz ZDIJZ s komentarjem, Pirc Musar, N., et al., Uradni list RS, str. 349. Sodišču tožnik predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena ZUS-1 odgovorila na tožbo in posredovala upravni spis. Izrecno in v celoti vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi ter sodišču predlaga, naj tožbo z naknadno dopolnitvijo v celoti zavrne.

10. Stranka z interesom, A., d. o. o., je vložila odgovor na tožbo, v katerem v celoti prereka tožbene navedbe in pritrjuje izpodbijani odločbi, ker meni, da je pravilna in zakonita. Sodišču predlaga, naj tožbo v celoti zavrne in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka

11. Tožnik je vložil še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na navedbe stranke z interesom. Navaja, da vztraja pri vseh dotedanjih navedbah in tudi navedbah, ki jih je podal toženi stranki v pritožbenem postopku. Že tedaj je pojasnil, da se zahtevani podatki, tako tisti, ki so nastali pred, kot tisti, ki so nastali po uvedbi upravnega spora št. I U 1128/2018, nanašajo na odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) št. 38111-113/2016/38 z dne 16. 3. 2018, ki je predmet upravnega spora v zadevi št. I U 1128/2018. Dodatno je še pojasnil, da ima na podlagi 61. člena ZEKom-1 pooblastilo za nadzor nad izpolnjevanjem odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF), zato tudi interes javnosti, da se seznani o tem, do česar ni prišlo, ni podan in ni večji od interesa izvedbe upravnega spora v zadevi št. I U1128/2018. **K I. točki izreka**

12. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

13. Skladno z določilom 1. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zakonodajalec je v ZUS-1 določil dva pogoja, ki morata biti kumulativno podana pri presoji, ali gre pri izpodbijanem aktu za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu: prvi pogoj je formalno pravne narave, in sicer zahteva, da gre za akt, ki je izdan s strani državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. Drugi pogoj je materialno pravne narave, da namreč izpodbijani akt vsebuje vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, oziroma, da posega v njegov pravni položaj. Navedeno pomeni, da morajo biti tako za pričetek kot tudi nadalje vseskozi med tekom upravnega spora do njegovega zaključka kumulativno izpolnjene vse predpisane procesne predpostavke oziroma formalni pogoji, ki jih je zakonodajalec predpisal z določili prve do osme alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Če katerikoli izmed teh pogojev, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka (2. odstavek 36. člena ZUS-1), ni izpolnjen, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči na podlagi te zakonske določbe po uradni dolžnosti.

14. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 namreč odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, vendar je, kot rečeno, upravni spor dopusten le, če so kumulativno izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih je zakonodajalec taksativno določil v 36. členu ZUS-1. Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena in se nanaša na obstoj pravnega interesa. Po tej določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Navedeno pomeni, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi ves čas trajanja postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora ves čas trajanja postopka v upravnem sporu izkazovati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega (pravnega) položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka (2. odstavek 36. člena ZUS-1).

15. V obravnavani zadevi pa navedena procesna predpostavka glede obstoja pravnega interesa tožnika za tožbo v tem upravnem sporu ni več izpolnjena, zaradi česar v obravnavani zadevi upravni spor ni (več) dopusten.

16. Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb namreč ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018, ki se je vodil na podlagi tožbe tožnika A., d. o. o., zoper odločbo AKOS št. 38111-113/2016/38 z dne 16. 3. 2018 že pravnomočno odločeno s sodbo I U 1128/2018 z dne 30. 5. 2019. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi A., d. o. o., in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, št. 38111-113/2016/38 z dne 16. 3. 2018 ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati. V tem primeru je namreč tožnik z vložitvijo obravnavane tožbe nasprotoval odločitvi, da mora prosilcu (sedaj stranka z interesom A., d. o. o.) posredovati zahtevane podatke oziroma dele naštetih dokumentov, ki se nanašajo na datume, ure in lokacije opravljenih meritev - prav to pa so podatki, ki so relevantni za upravno odločanje v ponovljenem upravnem postopku po pravnomočni sodbi I U 1128/2018 z dne 30. 5. 2019. 17. Povedano z drugimi besedami navedeno pomeni, da je tožnik ob vložitvi obravnavane tožbe sicer izkazoval pravni interes za vložitev tožbe. Ker pa mora biti pravni interes izkazan ves čas trajanja postopka v upravnem sporu, vse do odločitve sodišča o tožbi, tožnik torej v konkretnem primeru ob odločanju sodišča o njegovi tožbi pravnega interesa ne izkazuje več.

18. Sodišče je zato tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, ne da bi se dodatno še posebej spuščalo v presojo tožbenih ugovorov, ki glede na procesno-pravno naravo sprejete odločitve na odločitev ne morejo vplivati.

**K II. točki izreka**

19. Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.