Jedro

Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu sodišču je bilo ugotovljeno, da o isti zadevi že teče pravda. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo zaradi litispendence.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 12. 2008, plačilo odpravnine in plačilo nadur.

Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da je dne 20. 12. 2010 na Okrajno sodišče v Postojni v pravdni zadevi opr. št. P 123/2010, v kateri je tožeča stranka M. d.o.o., ..., tožena stranka pa je tožnik, vložil pripravljalni spis in kot dokaz priložil tožbo z dne 28. 1. 2009, katero je naslovil na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. S to pripravljalno vlogo je želel dokazati, da mu je vtoževano fakturo št. ... z dne 18. 3. 2009 tožeča stranka izdala takoj po tem, ko je sam vložil na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zaradi denarnega zahtevka, v višini 4.455,12 EUR. Okrajno sodišče v Postojni se je na podlagi sklepa, opr. št. P 145/2010 z dne 3. 1. 2011 izreklo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in spis dne 23. 12. 2010 odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Navaja, da nikakor ni vložil tožbe na nepristojno sodišče, temveč je tožbo priložil kot dokaz k pripravljalnemu spisu v pravdni zadevi, opr. št. P 123/2010. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, v nadaljevanju ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 12. 2008, plačilo odpravnine in plačilo nadur, ker je ugotovilo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda z identičnim tožbenim zahtevkom pod opr. št. I Pd 136/2009, kjer je bila tožba vložena dne 3. 2. 2009. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila sodišču prve stopnje zadeva odstopljena v reševanje po pravnomočnosti sklepa, opr. št. P 145/2010 z dne 3. 1. 2011, s katerim se je Okrajno sodišče v Ljubljani, po tem, ko je dne 23. 12. 2010 prejelo prejelo tožbo, s katero je tožnik uveljavljal ugotovitev nezakonitosti sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilo odpravnine in plačilo regresa, izreklo za stvarno nepristojno. Glede na ugotovitev, da med istima strankama že teče pravda z identičnim tožbenim zahtevkom pod opr. št. I Pd 136/2009, kjer je bila tožba vložena dne 3. 2. 2009, je sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno zavrglo vloženo tožbo v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP. V 3. odstavku 189. člena ZPP je namreč določeno, da dokler teče pravda, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istima strankami, če se takšna pravda začne, sodišče zavrže tožbe.

Pritožbene navedbe, da tožnik dejansko ni vložil nove tožbe na nepristojno sodišče, temveč je že vloženo tožbo v zadevi, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem pod opr. št. I Pd 136/2009, priložil zgolj kot pripravljalno vlogo v zadevi opr. št. P 145/2010, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v dani zadevi. Kot že rečeno, je bila sodišču prve stopnje zadeva odstopljena v reševanje na podlagi sklepa, opr. št. P 145/2010 z dne 3. 1. 2011, ki je postal pravnomočen dne 24. 1. 2010. Tožnik je imel zoper navedeni sklep možnost pritožbe, kjer bi lahko lahko podal že omenjene ugovore. Ker pa se tožnik zoper navedeni sklep ni pritožil in je sklep dne 24. 1. 2010 postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje, potem, ko mu je bila zadeva po pravnomočnosti odstopljena v pristojno reševanje, moralo zadevo obravnavati. Tožnik tako v tem sporu ugovora, da ni vložil tožbe na nepristojno sodišče, ne more več uveljavljati in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo v skladu z 3. odstavkom 189. člena ZPP in tožbo glede na zgoraj navedeno pravilno zavrglo.

Ker s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).