Jedro

Izpolnjevanje finančnega pogoja samo po sebi še ne daje pravice do brezplačne pravne pomoči, saj mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni pogoj kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v 24. Členu ZBPP.

Izrek

Tožb a se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije - Služba za brezplačno pravno pomoč (BPP) prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 14. 1. 2014 vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013 in hkrati podal prošnjo za dodelitev BPP, kateri je priložil odločbo CSD Domžale z dne 8. 1. 2014. Tožena stranka navaja določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer se sklicuje na tretji odstavek 11. člena, 12. člen in 24. člen ZBPP, ki jih citira. Ob dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le finančni pogoj, ampak tudi objektivni (t.i. postopkovni pogoj) iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBP, zato je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Pri odločanju upravičenosti do vseh oblik BPP, z izjemo posebne BPP, je treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve. V nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oz. nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Iz ugotovitev konkretne zadeve izhaja, da je bil upravni spor I U 742/2013, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo je izpodbijal v upravnem sporu I U 1127/2013, zavrnjena dodelitev BPP, pravnomočno končana že pred 12. 7. 2013, ko je tožnik vložil tožbo, ki je bila predmet tega upravnega spora. S končanjem upravnega spora je prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za ta upravni spor, zato je po stališču tožene stranke posledično odpadel tudi njegov pravni interes za ta upravni spor, v katerem je izpodbijal odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 742/2013 ne dodeli in zaradi česar je v tem upravnem sporu želel doseči nasprotno odločitev. Zato je navedeno sodišče tožnikovo prošnjo na podlagi 6. točke prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo.

Z odločbo Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013, glede katere v zvezi z vloženo tožbo tožnik prosi za dodelitev BPP, je organ za BPP presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 201/2013-2 z dne 2. 10. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1127/2013-7, s katerim je bila zavržena njegova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 86/2013. S slednjo je bilo odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 29/2013 z dne 18. 3. 2013, ki se je vodil v zvezi z upravnim sporom I U 742/2013. Za slednjega pa je že pojasnjeno, da je bil z njim končan upravni spor s sklepom o zavrženju tožbe. Zato v obravnavanem primeru tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in je tožnikovo prošnjo po prvem odstavku 24. člena, v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno. Tožena stranka navaja, da se je navedena odločitev izkazala za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 1723/2013-5 z dne 26. 11. 2013 tožbo tožnika zoper odločbo Bpp 201/2013-2 z dne 2. 10. 2013 zavrnilo. Tožena stranka navaja, da glede na določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 271/2013 z dne 6. 12. 2013 nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zato je tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri izpodbija navedeno odločitev. Ne strinja se z izpodbijano odločbo in z ravnanjem organa za BPP. Je prava neuka stranka in prosi, da mu sodišče dodeli BPP, da se upravni spor pravilno popravi. Navaja, da sodišče razlaga svoje trditve in argumente brez osnove. Sodišču očita, da krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), ker se mu od samega začetka v zadevah ne nudi BPP. Tožnik ni pravnik in ne zna tolmačiti pravnega razlaganja členov. Dokler mu ne bo nudena BPP nobena odločba, sklep ali soba ni pravilna. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi, svojih trditev ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Na tak način se ne sme odločati. Tožniku ni bila nudena BPP in ni mogel pritožbe napisati, kakor bi to naredil pravnik. Upravni spor je po mnenju tožnika utemeljen in je potrebno zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli v zadevi odvetnika. Tožnik nima sredstev za najem odvetnika, niti nima nobenega premoženja. Povzroča se mu škoda in bo prisiljen sprožiti nove odškodninske in kazenske postopke. Predlaga oprostitev vseh sodnih stroškov in taks ter prilaga kopijo CSD. Glede na bolezen v zadnjih mesecih naproša sodišče, da upošteva bolezensko stanje, v kolikor je nenamerno prišlo do zamude roka za oddajo pritožbe. Prilaga zdravniško potrdilo.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Pravilno je po mnenju sodišča tožena stranka upoštevala pogoje in okoliščine ter dejstva o zadevi, v kateri tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo oz. določbo 24. člena ZBPP glede vprašanja ali je zadeva nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Res je, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj, kot navaja tožnik, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP, saj mora poleg finančnega pogoja biti izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Tožena stranka se pravilno sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki pojasnjuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Tudi po mnenju sodišča je zahteva tožnika v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnikovi očitki glede kršitve Ustave RS in EKČP pa so pavšalni in jih sodišče kot takšne zavrača. V zvezi s tožnikovim predlogom, da mu sodišče dodeli v zadevi BPP, pa sodišče navaja, da o tem ni pristojno odločati, temveč je za to pristojen poseben organ za BPP, ki pa je v zadevi tudi že odločil z odločbo Bpp 111/2014 z dne 18. 6. 2014 in tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog o taksni oprostitvi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 taksa ne plačuje v postopku odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.