Jedro

Stroški kilometrine se v skladu s 1. odst. 155. čl. ZPP (potrebni stroški) ne priznavajo le v primeru, če si stranka izbere odvetnika s sedežem izven delovnega območja sodišča. V spornem primeru delovno območje sodišča (Delovno sodišče v Mariboru) pokriva sodna okrožja Maribor, Mursko Soboto, Ptuj in Slovenj Gradec. Tožnik je priglasil stroške kilometrine za 170 km na relaciji Maribor - Slovenj Gradec, zato je upravičen do povrnitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. alineji izreka spremeni tako, da se znesek 53.438,50 SIT zviša na znesek 62.786,80 SIT.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku pritožbene stroške v znesku 16.775,00 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.1.2005 do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da tožniku izplača regres za letni dopust za leto 2000 in 2001 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrne stroške postopka v znesku 53.438,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. S sklepom je postopek glede umaknjenega dela tožbe ustavilo.

Zoper odločitev o stroških postopka (3. alineja izreka sodbe) se pritožuje tožnik, ki navaja, da mu sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov kilometrine.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da mu prizna tudi te stroške ali pa jo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje priznane stroške tožnika odmerilo pravilno in v skladu z odvetniško tarifo; priznalo mu je celo stroške, ki se sicer ne priznavajo, ker so zajeti že v glavnih opravilih za stranko (npr. konferenca s stranko in pridobitev pravnomočnosti). Ni pa mu priznalo stroškov kilometrine za odvetnika, kar je tudi predmet pritožbe.

Po 3. odstavku 14. člena Odvetniške tarife (OT, Ur.l. RS št. 7/95 - 49/2000) ima odvetnik pravico do plačila kilometrine za uporabo osebnega avtomobila, če potuje na razdalji do 400 km v eno smer.

Stroški kilometrine se v skladu s 1. odstavkom 155. člena ZPP (potrebni stroški) ne priznavajo le v primeru, če si stranka izbere odvetnika s sedežem izven delovnega območja sodišča. V spornem primeru delovno območje sodišča (Delovno sodišče v Mariboru) pokriva sodna okrožja Maribor, Mursko Soboto, Ptuj in Slovenj Gradec. Tožnik je priglasil stroške kilometrine za 170 km na relaciji Maribor - Slovenj Gradec, zato je upravičen do povrnitve stroškov v višini 9.348,30 SIT (v januarju 2003 je znašala kilometrina 54,99 SIT za km).

Na podlagi 4. točke 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano 3. alinejo izreka sodbe tako, da je znesek 53.438,50 SIT zvišalo na 62.786,80 SIT.

Tožnik je s pritožbo uspel, zato je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov. Ti znašajo za pritožbo 125 točk (znesek, za katerega se pritožuje je 9.348,30 SIT) oz. 13.750,00 SIT, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV pa 16.775,00 SIT.