Jedro

V obravnavanem primeru je predlog vložil subjekt vpisa sam, kar je nedopustno že zaradi zgoraj obrazloženega namena zakonske ureditve 7. poglavja ZFPPIPP, pa tudi zaradi tega, ker v skladu z jasno določbo 433. člena subjekt vpisa ne more biti upravičen predlagatelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije, katerega je vložil subjekt vpisa, to je zadruga.

2. Zoper to odločitev se je subjekt vpisa pritožil in sodišču očital zmotno uporabo materialnega prava, ker Zakon o zadrugah (v nadaljevanju: ZZad) ni lex specialis glede na Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Pravne norme se ne izključujejo ampak dopolnjujejo. To izhaja tudi iz sodne prakse (sklep II Ip 582/2013). Tudi 424. člen ZFPPIPP določa, da lex specialis velja samo, če posebni zakon določa, da se subjekt vpisa ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije. ZZad takšnega določila nima. Nenazadnje je sodišče tudi samo dovoljevalo smiselno sklicevanje na Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), čeprav ni podlage v ZZad, ko je predlagatelju sugeriralo domnevno pravilno pot. Predlagatelj je tudi predlagal, da sodišče kot predhodno vprašanje ugotovi, da obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, to je da zadruga ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je nastopil razlog za izbris brez likvidacije. Sodišče pa se o tem razlogu sploh ni izreklo. Gre za razlog, ki ga ne ureja ZZad, ampak ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izbris iz sodnega registra brez likvidacije ureja ZFPPIPP v 7. poglavju, kjer je zakonodajalec določil izjemo od siceršnjega pravila prenehanja pravnih oseb, to je prenehanja z likvidacijo. Za to izjemo je zakonodajalec določil, kdo lahko predlaga začetek takšnega postopka, na podlagi česa lahko sodišče takšen postopek začne, predvsem pa je določil (in to je bil namen zakonske ureditve v navedenem poglavju), kakšno je varstvo upnikov v primeru, ko pride do izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, ne da bi se izvedel postopek likvidacije. Ker gre za izjemo od siceršnjega pravila prenehanja pravnih oseb po izvedenem likvidacijskem postopku, se določb 7. poglavja ZFPPIPP ne sme širiti in smiselno uporabljati za druge pravne položaje, kot jih je določil zakonodajalec.

5. V skladu s 433. členom ZFPPIPP je upravičen predlagatelj za izbris iz sodnega registra brez likvidacije lahko le lastnik objekta na naslovu, kjer ima v sodnem registru vpisan poslovni naslov tisti subjekt, za katerega se predlaga izbris iz sodnega registra. V obravnavanem primeru je predlog vložil subjekt vpisa sam, kar je nedopustno že zaradi zgoraj obrazloženega namena zakonske ureditve 7. poglavja ZFPPIPP, pa tudi zaradi tega, ker v skladu z jasno določbo 433. člena subjekt vpisa ne more biti upravičen predlagatelj.

6. ZFPPIPP je poleg izbrisnih razlogov določil tudi, kdaj začne sodišče odločati o začetku postopka izbrisa. V primerih, ko izbrisa ne predlaga upravičeni predlagatelj, odloča sodišče o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti, vendar na podlagi obvestil iz 428. člena ZFPPIPP (431. člen ZFPPIPP). To je obvestil, ki jih sodišču pošlje Agencija RS za javnopravne evidence in storitve o okoliščinah iz 1. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, in ki jih pošljejo sodišča, državni organi ter osebe z javnimi pooblastili, če v postopkih, ki jih vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi, ugotovijo okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (428. člen ZFPPIPP). Tudi ta ureditev o začetku odločanja kaže na to, da subjekt vpisa že pojmovno ne more biti predlagatelj svojega izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.

7. Že zaradi navedenih razlogov je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog subjekta vpisa zavrglo, povsem pravilna.

8. Vseeno pa v zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče dodaja še, da je sicer pritrditi pritožbi, da si določbe ZFPPIPP in določbe ZZad glede izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne nasprotujejo oziroma izključujejo, zato tudi ne gre za vprašanje, kateri predpis je specialnejši. V skladu s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP se 7. poglavje uporablja za pravno osebo, ki je vpisana v sodni register (kar zadruga je), razen če zakon za posamezno pravno organizacijsko obliko določa, da se ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije. Pravilno sicer pritožba ugotavlja, da ZZad v 47. členu, kjer ureja prenehanje zadruge, izrecno ne določa, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra po postopku iz ZFPPIPP, vendar pa je pritožnik spregledal, da iz drugega odstavka navedene določbe jasno izhaja, da zadruga vedno preneha po opravljenem likvidacijskem postopku, razen takrat, kadar preneha zaradi spojitve ali pripojitve k drugi zadrugi ali razdelitve na več zadrug (3. točka prvega odstavka 47. člena ZZad) in takrat, ko preneha po končanem stečajnem postopku (5. točka prvega odstavka 47. člena ZZad). Zadruga torej lahko razen s statusnimi preoblikovanji in ob zaključku stečaja preneha le z likvidacijo. Zato pritožba ne more uspeti z dobesednim tolmačenjem določbe prvega odstavka 424. člena, češ da bi lahko zadruga prenehala tudi brez likvidacije. Tako se je večkrat opredelila tudi že sodna praksa.1

9. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru).

1 sklep II Ips 758/2015, sklep VSM II Ip 582/2013