Jedro

V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je delovno mesto čistilka prostorov, na katerega je razporejena tožnica, po Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti uvrščeno v I. a tarifni razred, kar pomeni 156 točk na uro. Nadalje je bilo v istem členu dogovorjeno, da tožnici pripada dodatek za delovno dobo, ki znaša 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, in da ji pripadajo nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki skladno z določili kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino navedenega člena pogodbe o zaposlitvi pravilno zaključilo, da tožnici pripada odpravnina ob upokojitvi v skladu s Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, saj sta se za uporabo slednje pri določitvi osebnih prejemkov tožnice (med katere sodi tudi odpravnina ob upokojitvi) pravdni stranki izrecno dogovorili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, naj tožnici v roku osmih dni plača odpravnino v znesku 975,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka) ter naj obračuna odpravnino v znesku 559,78 EUR in po odvodu davkov in prispevkov tožnici plača ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015 dalje do plačila (II. točka izreka), v presežku za 9,07 EUR bruto pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožnici v roku osmih dni obračuna sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2015 v bruto znesku 329,47 EUR in tožnici po odvodu davka plača ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2015 dalje do plačila (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka tožnici dolžna v roku osmih dni povrniti še stroške postopka v znesku 697,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper odločitev v I., II., IV. in V. točki izreka, se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka na prvi in drugi stopnji, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je do citiranja Kolektivne pogodbe za grafično dejavnost v 6. členu pogodbe o zaposlitvi prišlo pomotoma. Na to kaže dejstvo, da je zapis, ki se nanaša na razporeditev delovnega mesta čistilke prostorov, napačen, saj junija 2000 to delovno mesto po Kolektivni pogodbi za grafično dejavnost ni bilo uvrščeno v 1. a tarifni razred, kar pomeni 156 točk na uro. Takšne dikcije navedena kolektivna pogodba in njena tarifna priloga ne poznata. V pogodbi o zaposlitvi gre za sklicevanje na napačno kolektivno pogodbo, kar potrjuje tudi dejstvo, ki ga tožnica ni prerekala, da se tožena stranka z grafično dejavnostjo nikoli ni ukvarjala. Glede na navedeno ni podlage za zaključek, da je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank takšna, da med njima veljajo določbe Kolektivne pogodbe za grafično dejavnost. Poleg tega se pogodba o zaposlitvi v 6. členu na to kolektivno pogodbo sklicuje le glede razporeditve delovnega mesta, v nadaljevanju tega člena pa ni več jasno, ali tožnici pripadajo osebni prejemki v skladu s to konkretno kolektivno pogodbo. Tožena stranka je tako tožnici odpravnino ob upokojitvi pravilno izplačala v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZDR-1. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje odločalo o utemeljenosti denarnih zahtevkov tožnice za obračun in plačilo odpravnine ob upokojitvi ter sorazmernega dela regresa za letni dopust. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu čistilka prostorov, delovno razmerje pa ji je prenehalo 31. 5. 2015 zaradi invalidske upokojitve.

6. V skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) je delodajalec, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Tožena stranka je tožnici ob upokojitvi izplačala odpravnino na podlagi navedene zakonske določbe v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, kar znaša 3.087,90 EUR. Tožnica se je v tem sporu sklicevala na 6. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 6. 2000, v skladu s katerim naj bi imela pravico do odpravnine ob upokojitvi, kot je določena v Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.).

7. V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je delovno mesto čistilka prostorov, na katerega je razporejena tožnica, po Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti uvrščeno v I. a tarifni razred, kar pomeni 156 točk na uro. Nadalje je bilo v istem členu dogovorjeno, da tožnici pripada dodatek za delovno dobo, ki znaša 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe in da ji pripadajo nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki skladno z določili kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino navedenega člena pogodbe o zaposlitvi pravilno zaključilo, da tožnici pripada odpravnina ob upokojitvi v skladu s Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, saj sta se za uporabo slednje pri določitvi osebnih prejemkov tožnice (med katere sodi tudi odpravnina ob upokojitvi) pravdni stranki izrecno dogovorili.

8. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da Kolektivna pogodba grafične dejavnosti zanjo ne velja, ker se ni nikoli ukvarjala z grafično dejavnostjo. Ne glede na to, ali posamezna kolektivna pogodba za določenega delodajalca velja ali ne (glede na določbe o stvarni veljavnosti kolektivne pogodbe) se lahko delavec in delodajalec posebej dogovorita (v pogodbi o zaposlitvi ali v kakšnem drugem pravnem aktu), da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe te kolektivne pogodbe1. Pravdni stranki sta se tako lahko v pogodbi o zaposlitvi ne glede na siceršnjo veljavnost Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti za toženo stranko dogovorili, da za osebne prejemke tožnice veljajo določbe te kolektivne pogodbe.

9. Sodišče prve stopnje je tudi sicer pravilno razlagalo 6. člen pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je do sklicevanja na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti prišlo po pomoti, na kar naj bi kazalo dejstvo, da delovno mesto čistilka prostorov sploh ni uvrščeno v I. a tarifni razred navedene kolektivne pogodbe. Poleg tega, da tožena stranka tega dejstva v dosedanjem postopku ni navajala (prvi odstavek 337. člena ZPP), pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi morebitna napaka oziroma pomota delodajalca pri navedbi določene kolektivne pogodbe v pogodbi o zaposlitvi ne more iti na škodo delavca. Tožena stranka je z navedbo Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti v 6. členu pogodbe o zaposlitvi, ki jo je ponudila tožnici in nato tudi podpisala, izrazila voljo, da določbe te kolektivne pogodbe veljajo v delovnem razmerju med pravdnima strankama. Dejstvo, da je bila pogodba o zaposlitvi pripravljena s strani tožene stranke, in sicer po vzorcu, kot navaja tožena stranka sama v pritožbi, pa je ob upoštevanju 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl.) dodaten argument, da se določilo 6. člena pogodbe o zaposlitvi razlaga v korist tožnice. Sodišče prve stopnje je z uporabo jezikovne razlage (prvi odstavek 82. člena OZ) pravilno zaključilo tudi, da se zapis "skladno z določili kolektivne pogodbe" v tretjem stavku 6. člena pogodbe o zaposlitvi lahko nanaša le na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, ki je navedena v prvem stavku tega člena pogodbe o zaposlitvi. Navedeni člen pogodbe o zaposlitvi je namreč treba brati kot celoto, poleg tega pa se pogodba o zaposlitvi ne sklicuje na nobeno drugo kolektivno pogodbo. Prav tako tožena stranka v pritožbi ne navaja, za katero drugo kolektivno pogodbo naj bi šlo v zapisu tretjega stavka 6. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi.

10. Glede na zgoraj navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnici vtoževana odpravnina ob upokojitvi pripada ob upoštevanju določb Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Ta v prvem odstavku 3. točke (ki se nanaša na odpravnino ob upokojitvi) 53. člena določa, da delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Določba 6. člena pogodbe o zaposlitvi je glede na citirano določbo Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti za tožnico ugodnejša od določbe 132. člena ZDR-1, zato jo je sodišče prve stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 9. člena ZDR-1 utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o vtoževani razliki v odpravnini ob upokojitvi. Posledično je sodišče prve stopnje tožnici pravilno prisodilo razliko v odpravnini ob upokojitvi med odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, ki je bila tožnici izplačana (v znesku 3.087,90 EUR), in odpravnino v višini treh takšnih plač, ki bi tožnici pripadala (v znesku 4.622,78 EUR). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ‒ glede na 10. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in nasl.) v zvezi s 7. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) in 1. alinejo petega odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Ur. l. RS, št. 5/96 in nasl.) ‒ odločilo tudi, da je tožena stranka dolžna obračunati in odvesti davke in prispevke le od višine odpravnine, ki presega znesek odpravnine ob upokojitvi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (tj. znesek 4.063,00 EUR).

11. Materialnopravno pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zahtevku za obračun in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015, zoper katero tožena stranka sicer vlaga pritožbo, vendar brez posebnih navedb. Pritožbeno sodišče je zato navedeno odločitev preizkusilo zgolj po uradni dolžnosti in ugotovilo, da v zvezi s to odločitvijo sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Ker sta pravilni odločitvi sodišča prve stopnje o glavni stvari, je pravilna tudi odločitev o stroških postopka.

12. Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I., II., IV. in V. točka izreka).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Tako tudi sodna praksa; glej na primer sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1499/2014 z dne 18. 3. 2015.