Jedro

Določilo 1. odstavka 28. člena ZBPP pravi, da se brezplačna pravna pomoč „praviloma“ dodeli v obsegu, ki ga uveljavlja prosilec. Pristojni organ pa lahko določi tudi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odpravi del odločbe št. Bpp 39/2016 z dne 24. 2. 2016, ki se glasi: »V preostalem se prošnja kot neutemeljena zavrne«, in se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v prvem stavku pod točko 1. izreka odločbe odločila, da se dodeli tožniku izredno brezplačno pravno pomoč in sicer v obsegu: za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu In 143/2015 z dne 21. 1. 2016 in za vložitev (morebitne) pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu, s katerim bo sodišče odločilo o prej navedenem ugovoru prosilke. V drugem stavku izreka odločbe je tožena stranka odločila: »V preostalem se prošnja kot neutemeljena zavrne.« V drugi točki izreka odločbe je odločeno, da je za izvajanje pomoči določena odvetniška družba A.A. o.p., d.o.o. iz Novega mesta.

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je prosilka D.F. dne 28. 1. 2016 na Okrožno sodišče v Novem mestu vložila prošnjo za BPP, v kateri prosi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilni zadevi, ki se zoper njo vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. In 143/2015. Prosilka je priložila odločbo CSD Novo mesto z dne 8. 9. 2015 (priloga All), iz katere izhaja, da je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 147,49 EUR. Organ se sklicuje na določbo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Okrajno sodišče v Novem mestu je izdalo sklep In 143/2015 z dne 21. 1. 2016, s katerim je dovolilo izvršbo zaradi izterjave 31.703,23 EUR. Upnik je D.A., dolžnica pa je prosilka. Podlago za izdajo sklepa o izvršbi (izvršilni naslov) predstavlja notarski zapis SV 369/15 z dne 9. 9. 2015, s katerim sta prej navedena sklenila posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarje terjatve po 142. členu SPZ. D.A. je glede na posojilno pogodbo prosilki posodil znesek v višini 31.000,00 EUR. Zoper sklep o izvršbi je prosilka po svoji pooblaščenki Odvetniški družbi A.A. d.o.o. vložila ugovor iz več razlogov, ker predlog za izvršbo ni popoln, ker ne obstaja terjatev v zatrjevani višini do dolžnice in je ta prejela le znesek v višini 2.000,00 EUR, ker izvršilni naslov ni javna listina, ker terjatev ni zapadla v plačilo, ker je izvršilni naslov ničen. Za vsakega od teh razlogov pooblaščenka navaja obrazložene razloge med drugim tudi, da je bila pogodba sklenjena s prevaro in izključnim namenom izigrati dolžnico, zaradi česar je tudi vložena kazenska ovadba na PP Novo mesto, nadalje obširno navaja razloge, zaradi katerih je izvršilni naslov ničen. Podaja tudi ugovor nepravilnega izračuna pogodbenih obresti, ugovor oderuške pogodbe, ugovor, da je notarski zapis potrošniški kredit, ugovor neizpolnitve pogoja za odstop, ugovor nezapadlosti terjatve. Prilaga tudi več listinskih dokazov v smeri dokazovanja utemeljenosti svojega ugovora in izvedbo več dokazov pri odločanju o ugovoru zoper obtožbo. Organ še ugotavlja, da se pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu (N 80/2015) vodi postopek zoper prosilko zaradi odvzema poslovne sposobnosti (priloga A/2). Tožena stranka je tudi povzela, da je pooblaščenka prosilke navedla, da se stranka ni zmožna sama zastopati niti v najbolj enostavnem izvršilnem postopku.

3. Organ v nadaljevanju odločbe na stopnji verjetnosti, ki se zahteva po določbah 8. in 24. člena ZBPP, ugotavlja, da je prosilka verjetno izkazala obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po ZIZ preprečujejo izvršbo. Zato je organ delno ugodil prošnji. Pri dodelitvi pomoči je organ upošteval še določbo 28. člena ZBPP. Po citiranem členu se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Organ lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Zato je organ prošnji ugodil le delno. Po prepričanju organa gre za obseg dodeljene pravne pomoči, ki zadosti namenu dodelitve brezplačne pravne pomoči (omogočiti dostop do sodnega varstva) v izvršilnem postopku. V primeru, če se bo glede na odločitev o ugovoru in nato v primeru morebitne pritožbe, postopek nadaljeval v smislu, da bo prosi1ka z ugovorom/pritožbo uspela, pa bo lahko prosi1ka znova zaprosila za brezplačno pravno pomoč in bo nato ponovno opravljena presoja (ne)utemeljenosti prošnje, upoštevaje določbe ZBPP (tako 8., 24. člen kot ostale določbe ZBPP).

4. Tožnica je vložila tožbo zaradi odprave zavrnilnega dela odločbe z dne 24. 2. 2016. Pooblaščenka tožnice je upravnemu organu pred odločitvijo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči poslala fotokopijo vloženega ugovora in v dopolnitvi vloge obrazložila, da bo tožnica morala vložiti tudi predlog za omejitev predmetov izvršbe, zato je poob1aščenka tožnice predlagala odobritev zastopanja za celoten izvršilni postopek na prvi stopnji. Pooblaščenka je še obrazložila, da je tožnico v njeno pisarno napotil CSD Novo mesto, zato je predlagala, da tudi pri njih pridobi mnenje o potrebnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica se namreč ni zmožna sama zastopati niti v najbolj enostavnem izvršilnem postopku, zato bi bila brez kvalificiranega zastopanja okrnjena tožničina pravica do sodnega varstva.

5. Tožeča stranka pravi, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe moč razbrati, da se je upravni organ seznanil z vsebino ugovora in uspešnost ugovora ocenil s stopnjo verjetnosti. Ni pa se upravni organ opredelil do navedb v ugovoru niti v dopolnitvi vloge z dne 2. 2. 2016. Te navedbe so, da se tožnica ni zmožna sama zastopati niti v najbolj enostavnem izvršilnem postopku, iz navedenega izhaja, da tožnica ni zmožna izpolniti niti enostavnih formularjev. Tožnica je bila s plačilnim nalogom opr. št. In 143/2015 z dne 9. 2. 2016 pozvana, da plača sodno takso za ugovor. Ker tožnica ne zmore plačila sodne takse za ugovor niti ne bi zmogla plačila nobenih morebitnih prihodnjih sodnih taks v citiranem izvršilnem postopku, je pooblaščenka tožnice vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Pooblaščenka tožnice je za tožnico morala izpolniti tudi izjavo o premoženjskem stanju. Izpolnjevanje formularjev in vložitev vloge, predloga za oprostitev plačila sodnih taks za celotni izvršilni postopek, ni zajeto v nagradi za ugovor. Glede na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči se izkaže, da bi tožnica glede na dejstvo, da bi za plačilo sodne takse morala poseči v sredstva, ki jih mora namenjati za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, takse ne zmogla plačati, predloga za oprostitev ne bi zmogla napisati in vložiti, izjave o premoženjskem stanju ne bi zmogla izpolniti, ugovor pa bi se tako štel za umaknjenega. Okrajno sodišče v Novem mestu je glede na vložen predlog tožnico v celoti oprostilo plačila sodnih taks za vse taksne obveznosti v izvršilnem postopku opr. št. In 143/2015. 6. Upravni organ očitno ni upošteval osebnega in premoženjskega položaja tožnice in njene družine. Če bi navedeno upošteval, bi vedel, da je pričakovani izid te zadeve za prosilko in njeno družino življenjskega pomena.

7. CSD Novo mesto bi namreč upravnemu organu predočil, da je tožnici v postopku delnega odvzema poslovne sposobnosti pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu (opr. št. N 80/2015) odvzeta poslovna sposobnost, in sicer na področju razpolaganja z nepremičninami in sklepanju finančnih poslov. Navedeno priča, da tožnica nujno potrebuje kvalificiranega pooblaščenca, saj sama ni zmožna vlagati niti enostavnih vlog, prav tako tožnica nima osebnega vozila, da bi se lahko pripeljala do pooblaščenke, na pošto, itd., zato je navedeno zastopanje še toliko bolj oteženo.

8. Da je pravkar naveden tožbeni ugovor utemeljen, je upravno sodišče odločilo že v sodbi opr. št. IV U 57/2015 z dne 16. 4. 2015. Tožnica je iz previdnosti že vložila predlog za omejitev nepremičninske izvršbe, saj tožnici grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo s petimi otroki. Potrebno pa je upoštevati še 9. člen ZIZ, ki določa, da pritožba in ugovor ne zadržita izvršilnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno.

9. Upravni organ bi moral obravnavati, ovrednotiti in obrazloženo sprejeti ali zavrniti trditve in stališča tožnice. Odločba, ki ne vsebuje prepričljivih odgovorov na vse navedene trditve - ne glede na to, ali so pravilne ali ne - kršijo tožnici njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave. Obrazložena odločba je namreč bistveni del poštenega postopka. Obrazložitev mora vsebovati tudi jasno opredelitev do vseh za odločitev pomembnih vidikov zadeve. Zahteve po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč Ustavno sodišče v svojih odločbah pogosto poudarja.

10. Ker je upravni organ tako skrčil obseg odobrene brezplačne pravne pomoči, je tožnici kršil pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Sodno varstvo je način za razreševanje sporov o pravicah in obveznostih. S tako omejeno dodeljeno brezplačno pravno pomočjo pa tožnica ne bo mogla, kot je obrazloženo že zgoraj, učinkovito braniti svojih pravic. Za učinkovito zastopanje bi tožnica morala izvršilno sodišče obvestiti, da je skladno z napovedmi v ugovoru vložila izbrisno tožbo dne 25. 2. 2016 in sporočiti opr. št. zadeve, saj je to za odločanje o ugovoru relevantno, z navedenim podatkom pa tožnica ob vložitvi ugovora še ni razpolagala. Predlaga, da se odločba v zavrnilnem delu odpravi in se v tem obsegu zadeva vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Tožeča stranka je dne 28. 1. 2016 podala prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega zastopanja in svetovanja pred sodiščem 1. in 2. stopnje. Tožena stranka je bila obveščena o tem, da gre za izvršbo v visokem znesku 31.000,00 EUR in da tožnica prejema socialno pomoč in da ima še tri otroke kot družinske člane. Pred izdajo izpodbijanega dela odločbe je tožeča stranka na podlagi poziva tožene stranke, da dopolni prošnjo, toženi stranki predložila tudi vlogo z dne 2. 2. 2016, v kateri je prepričljivo navedla, da se stranka ni sposobna sama zastopati niti v enostavnem izvršilnem postopku. Navedbe je podkrepila s predložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi in je opozorila, da bo v postopku potrebno vložiti še predlog za omejitev predmetov izvršbe. V spisu je tudi sodno-psihiatrično mnenje o tožnici in podatki o postopku delnega odvzema poslovne sposobnosti za tožnico.

13. Vsa ta dejstva so pravno relevantna za odločanje o dodelitvi določenega obsega brezplačne pravne pomoči. Določilo 1. odstavka 28. člena ZBPP namreč pravi, da se brezplačna pravna pomoč »praviloma« dodeli v obsegu, ki ga uveljavlja prosilec. Pristojni organ pa lahko določi tudi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Od temeljnega pravila, da se pomoč dodeli v obsegu, kot ga je uveljavljala prosilka, ki jo je že ob podaji prošnje zastopala odvetniška družba, je torej dopustno odstopiti, pod pogojem, da bi organ ocenil, da bi bil z omejenim obsegom pomoči glede na to, za kar je zaprosila prosilka, dosežen pričakovani rezultat. Iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa je tožena stranka ugotovila, da bo z omejenim obsegom brezplačne pravne pomoči dosežen »pričakovani rezultat« in iz odločbe tudi ni razvidno, da bi tožena stranka upoštevala tehtne in prepričljive navedbe odvetniške družbe, da tožnica ni sposobna opravljati dejanj v pravnem postopku, saj je tudi dopolnitev prošnje toženi stranki predložila odvetniška družba, ki tožnico zastopa v postopka. Izpodbijana odločba glede na podatke v spisu zato ni samo neprepričljiva glede pravilnosti uporabe določbe 28. člena ZBPP, ampak je niti ni možno preizkusiti z vidika zakonitosti, tako da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP oziroma je posledično tožeča stranka imela zgolj navidezno pravico, da se je v vlogi z dne 2. 2. 2016 izrekla o dejstvih, ki so pomembni za odločitev pred izdajo upravne odločbe (1. odstavek 9. člena in 1. odstavek 138. člena ZUP v zvezi z določilom 2. odstavka 34. člena ZBPP1). Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3., 2. in 4. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka in uporabe materialnega prava (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

14. Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285.00 EUR. Tožnica je v upravnem sporu imela pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 285.00 EUR, povečan za DDV, tožeči stranki. Znesek 347,70 EUR mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.