Jedro

Roka za predlaganje oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče podaljševati, če ga stranka ne vloži v prekluzivnem roku iz 34. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse oziroma za predlaganje oprostitve, odloga ali obročnega plačila za pritožbeni postopek, zavrnilo.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 30. 12. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 2.115,00 EUR s pozivom tožeči stranki, da plača v roku 15 dni od vročitve oziroma poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v istem roku. Plačilni nalog je bil pooblaščencu tožnikov vročen 4. 1. 2023. Pooblaščenec je prejeto pisanje s spremnim dopisom in priloženimi obrazci poslal tožnikoma priporočeno na pošti na naslov, na katerem prebivata in sicer dne 6. 1. 2023 in ju pozval, da mu izpolnjene obrazce vrneta najkasneje do 18. 1. 2023. Nato je pooblaščenec znotraj roka, to je dne 19. 1. 2023 na sodišče poslal vlogo, s katero vsebinsko predlaga oprostitev tožnikov plačila sodnih taks in jo naslovil kot „prošnja za podaljšanje roka“. Vendar je bilo vsebinsko navedeno, da sta tožnika finančno nezmožna plačati sodno takso. Te navedbe bi moralo sodišče vsebinsko presojati, saj je šlo za trditve o nezmožnosti plačila sodne takse. Sodišču je znano, da sta tožnika bolna in v osebnem stečaju in da ju zastopata stečajna upravitelja. Tudi naknadno določena sodna takse se presoja v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče bi moralo ravnati z vlogo, ki ne vsebuje vseh sestavin iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 kot z nepopolno vlogo in presojati materialni položaj tudi po uradni dolžnosti (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Tožnika živita v težkih življenjskih razmerah, pestijo ju številne zdravstvene težave, sta upokojena, živita v manjšem kraju ob meji in sta brez osebnega avtomobila. Zaradi najetega kredita v švicarskih frankih, na podlagi kreditne pogodbe, za katero zatrjujeta ničnost, sta se znašla v hudi življenjski stiski. Nepremičnina je bila obremenjena s hipoteko, ki sta jo bila primorana izprazniti, kar ju je močno prizadelo. Prvo tožnica boleha za številnimi kroničnimi boleznimi, ki jih pritožba našteva in jo omejujejo pri enostavnih vsakodnevnih opravilih ter se težko giba. Bila bi potrebna hospitalizacija. Pojavlja se celo dvom v pravdno sposobnost tožnice, saj je pogosto dezorientirana, se izgublja in ne ve, kaj govori. Zato je bila sodišču predlagana postavitev skrbnika za poseben primer. Za njo skrbi drugotožnik, ki tudi ima hude zdravstvene težave. Sodišče bi moralo njuno prošnjo za podaljšanje roka šteti kot prošnjo za dodelitev roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse in ne kot prošnjo za podaljšanje roka za vložitev predloga za oprostitev. Zato je pooblaščenec 14. 1. 2023 dopolnil predlog za oprostitev tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks s predložitvijo podatkov o njunem premoženjskem stanju, iz katerega izhaja, da sta upravičena do oprostitve sodnih taks. Gre za vprašanje enakosti pred zakonom in dostopa do sodišča, kar so temeljne pravice. Gre za pravico do poštenega sodnega varstva, na kar opozarja tudi prof. A. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ključno v tej zadevi je, da petnajstdnevnega roka, v katerem mora stranka plačati sodno takso ali predlagati oprostitev, odlog ali obročno plačilo, je zakonski rok in prekluziven. To določa 34. člen ZST-1. Zadnji dan pred potekom roka je odvetnik tožnikov na pošto oddal prošnjo za podaljšanje roka. V prošnji je tudi zaprosil za oprostitev plačila in navajal, da zaradi bolezni nista mogla pravočasno prevzeti priporočene pošiljke od pooblaščenca in pripraviti ustrezno dokumentacijo (list. št. 946). Gre torej za položaj, ko je treba odločiti o pritožbi proti sklepu sodišča, da petnajstdnevni rok ni podaljšljiv. Ni mogoče šteti te vloge kot da je vložen pravočasni predlog in da gre za nepopolno vlogo.

5. Da je to stališče pravilno, priča ustaljena in obsežna sodna praksa, ki je bila celo preizkušena na Vrhovnem sodišču in na Ustavnem sodišču, ko je Ustavno sodišče presojalo 101.a člen ZPP1. 6. Bistvo vloge tožeče stranke je, da želi podaljšanje roka, ker šele bosta zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks, ker nista uspela zaradi bolezni pravočasno prevzeti pošiljke od pooblaščenca.

7. Tako se izkaže, da je sklep pravilen in zakonit, saj temelji na določbi 34. člena ZST-1. Gre za zakoniti rok, ki je prekluziven.

8. Sodišče prve stopnje pri tem odločanju ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena in tudi ne kršitve ustavnih pravic, zlasti dostopa do sodišča. 9. Pač pa je tožeča stranka po preteku pritožbenega roka za izpodbijanje sklepa z dne 25. 1. 2023, dne 7. 2. 2023 vložila vlogo, v kateri med drugim predlaga vrnitev v prejšnje stanje in vlaga predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Iz vloge je moč razbrati, da želi vrnitev v prejšnje stanje, ker stranka ni mogla na pošto, ko je odvetnik poslal vse potrebno, da lahko vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Vendar o tem pritožbeno sodišče sedaj ne more odločiti, saj je to predmet nadaljevanja postopka. Zato pritožbeno sodišče ne more odgovarjati na navedbe o zdravstvenem stanju tožnikov in o posledicah za njiju nepravične sodbe. O tem predlogu bo odločilo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka.

10. Odločitev temelji na določbi 365. člena ZPP.

1 Primerjaj I Cpg 693/2017, II DOR 282/2020, I Cp 2491/2010 in primerjaj Komentar k 105.a členu, N. Betetto, Pravdni postopek s komentarjem, prva knjiga, str. 431 ter U-I-32/02.