Jedro

Upnik tretjemu ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde. Neutemeljeno pa bodo povzročeni tisti stroški, ki bodo nastali tretjemu, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da tretji sam krije svoje stroške ugovora in predloga za odlog.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da je dolžan v roku 15 dni od vročitve sklepa tretjemu A. A. povrniti stroške v znesku 238,92 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka), v višje priglašenem znesku pa je stroške tretjega zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev o naložitvi plačila stroškov tretjemu se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni tako, da se zahteva tretjega za povrnitev stroškov zavrne, tretjemu pa se naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da nikakor ni neutemeljeno povzročil stroškov, ki jih je priglasil tretji. K nastanku stroškov ni v ničemer prispeval, saj je reagiral ažurno in v skladu z zakonom. Dolžnica je dolg poravnavala neposredno izvršitelju dne 21. 6. 2018, upnik pa je predlog za izvršbo umaknil takoj 27. 6. 2018. Glede na poplačilo se izkaže, da je bila premičninska izvršba potrebna in učinkovita. Rubež premičnin se je opravil, saj tretji ni imel dokazil o lastništvu zarubljenih predmetov. Upnik vse do prejema izpodbijanega sklepa z ugovornimi navedbami in predloženimi dokazili tretjega ni bil seznanjen.

3. Tretji v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Tretji je na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povračila tistih stroškov, ki mu jih je upnik povzročil neutemeljeno. Upnik torej glede na to zakonsko določbo tretjemu ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde. Neutemeljeno pa bodo povzročeni tisti stroški, ki bodo nastali tretjemu, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.

7. V konkretni zadevi po presoji sodišča druge stopnje upniku neutemeljenosti povzročitve nastalih stroškov tretjega ni mogoče očitati. Pritrditi je pritožniku, da je izvršitelj dolžan opravljati dejanja ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave. Izvršitelj praviloma rubi stvari, ki jih ima dolžnik v posesti, predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Izvršitelj opravlja rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, vendar se rubež takih stvari opravi izjemoma, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika (76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V obravnavanem primeru je tako izvršitelj ob rubežu dne 29. 5. 2018 na naslovu prebivališča dolžnice zarubil tudi GSM aparat, za katerega je tretji sicer trdil, da je njegova last, vendar ob samem rubežu dokazil o lastništvu ne tretji ne dolžnica izvršitelju nista predložila. Sodišče druge stopnje glede na navedeno ne sledi zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo glede na konkretno situacijo že ob samem rubežu z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da je zarubljeni telefon v lasti tretjega in bi zato lahko upnik, če bi izkoristil svojo pravico do prisotnosti, rubež spornih predmetov in s tem nastanek stroškov tretjega preprečil. Upnik po mnenju sodišča druge stopnje za pravico tretjega ni mogel oziroma ni bil dolžan vedeti. Kot že navedeno, dokazila o lastništvu na rubežu niso bila priložena, ugovor tretjega skupaj s predloženimi dokazili pa upniku tudi ni bil vročen. Upnik torej vse do izdaje izpodbijanega sklepa z navedbami in dokazili tretjega o lastništvu telefona ni bil seznanjen, zato se lahko uspešno sklicuje na svojo nevednost. 8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka spremenilo tako, da tretji sam krije svoje stroške ugovora in predloga za odlog (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik je v pritožbenem postopku sicer uspel, vendar pa mu po presoji sodišča druge stopnje tretji stroškov pritožbenega postopka ni povzročil neutemeljeno, zato jih upnik krije sam (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sedmi odstavek 38. člena ZIZ).