Jedro

Dedič, glede katerega je odločitev o dedni nevrednosti pravnomočna, ni več stranka zapuščinskega postopka, zato nima pravice do pritožbe proti sklepu o dedovanju.

Izrek

Pritožba I. P. se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za prenos krajevne pristojnosti. Ugotovilo je obseg zapuščine in za zakonitega dediča zapuščine razglasilo zapustničinega brata V. P. Odredilo je potrebne vpise glede prenosa lastništva na zapuščini na zakonitega dediča. Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo I. P. Uveljavljal je vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predmetni zapuščinski postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o vloženi ustavni pritožbi pritožnika I. P. v zadevi III K 49/2003 Okrožnega sodišča v Ljubljani. V pritožbi pojasnjuje, da je v kazenski zadevi vložil zoper sodbo Vrhovnega sodišča z dne 7.9.2007 ustavno pritožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Ustavno sodišče Republike Slovenije je ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, vendar o njej še ni odločalo. Pritožnik meni, da bi moralo zapuščinsko sodišče počakati do odločitve ustavnega sodišča. Odločitev v sklepu o dedovanju, da se določi zakoniti dedič P. V., je zato preuranjena in s tem nezakonita.

Zakoniti dedič je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe ali njeno zavrženje. Meni namreč, da je pritožba neutemeljena in v celoti neobrazložena, pritožnik pa ni več dedič v tem zapuščinskem postopku, zato nima pravice do pritožbe.

Pritožba ni dovoljena.

Na podlagi določbe 163. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se tudi v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi 1. odst. 333. čl. ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP se zoper sklep, izdan na prvi stopnji, smejo pritožiti stranke v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Stranke v zapuščinskem postopku so v smislu določbe 175. čl. ZD dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Slednji so lahko vse tiste osebe, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ali upniki zapustnika, ki na podlagi čl. 163 ZD zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča. Pritožnik je sicer zapustničin sin, vendar je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 6.4.2007, opr. št. D 230/2002, ki je postal pravnomočen dne 19.9.2007, ko je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njegovo pritožbo, pravnomočno odločeno, da je dedno nevreden, ker je bilo v kazenskem postopku pravnomočno odločeno, da je storil kaznivo dejanje odvzema življenja zapustnici. To pa pomeni, da ni več dedič v tem zapuščinskem postopku. Ker tudi ni oseba v smislu na zgoraj navedenega kroga upravičencev, ki so lahko stranke v zapuščinskem postopku, je njegova pritožba nedovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje na podlagi določila čl. 352. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje v skladu z določbo 343. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD. Dejstvo, da je pritožnik v kazenski zadevi vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v kateri Ustavno sodišče Republike Slovenije še ni odločalo, nima nobenega vpliva na postopanje v tem postopku. V primeru, da bi bila zadeva v kazenskem postopku kakorkoli spremenjena, bo imel pritožnik možnost uveljavljati svoje dedne pravice v pravdnem postopku.