Jedro

Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 13. 2. 2020 za prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka P 462/2017, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju. Po vpogledu v spisovne podatke P 462/2017 je ugotovilo, da se tožbeni zahtevek glasi na plačilo kupnine za nepremičnino, ki jo Z. vtožuje od tožene stranke. Tovrstni tožbeni zahtevek ne predstavlja predhodnega vprašanja za obravnavani gospodarski spor, saj odločitev o tem, ali je tožena stranka v P 462/2017 dolžna plačati kupnino (ali ne) ne vpliva na (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka v tej zadevi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da se tožbeni zahtevek v zadevi P 462/2017 res nanaša na plačilo kupnine, a ključno vprašanje, od katerega je odvisno kdo je dolžan nositi obratovalne stroške, je kdo ima posest nad nepremičnino, za katero se vtožuje kupnina. V zadevi P 462/2017 se odloča tudi o tem vprašanju in ne samo o vprašanju plačila kupnine. Dejstvo kdo je imel nepremičnino v posesti predstavlja predhodno vprašanje za (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka v tej zadevi, kar je sodišče spregledalo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje da odgovor, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (prvi odstavek 13. člen ZPP). Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku1. 5. Tožena stranka je v predlogu za prekinitev postopka v pripravljalni vlogi z dne 13. 2. 2020 poleg ugovora, da ji nepremičnina ni bila prenesena v dejansko posest (da ji ključi niso bili izročeni, prostor pa je zaklenjen), dodala, da se pravdni postopek P 462/2017 zaključuje in bo očitno rešen na sporazumen način, kjer bo dogovorjeno kdo je zavezanec za plačilo vseh obratovalnih stroškov, tudi računov, ki jih v predmetnem sporu vtožuje tožeča stranka (list. št. 44 spisa). Tožena stranka v pritožbi ne vztraja, da se pravdni postopek P 462/2017 zaključuje. Če se bo tisti postopek rešil na sporazumen način in bo dogovorjeno kdo je zavezanec za plačilo vseh stroškov, bo dogovorjeno tudi o plačilu spornih stroškov, ki jih vtožuje tožeča stranka. Zaradi tega ni razloga za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka. Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek. Pravilno je zavrnilo predlog tožene stranke.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 307, Založba Uradni list RS, GV Založba Ljubljana, sklepi VSC Cpg 340/2012, VSL II Cp 1935/2016, VSL I Cpg 608/2013.