Jedro

Okoliščina, da je toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je zgolj organizacijska enota okrožnega sodišča (predlagatelj niti ne navaja, da bi sodišči imeli prostore v isti stavbi in na istem naslovu), ni "drugi tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Okoliščina, da se toženka (okrajna sodnica) srečuje z eno izmed sodnic okrožnega sodišča (okrožno sodnico A. A.) v zvezi z delom in zasebno, pa sicer (lahko) predstavlja razlog za izločitev okrožne sodnice po 70. členu ZPP, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da vsi sodniki okrožnega sodišča zaradi tega ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti in bi bil zaradi tega lahko v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskosti. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča (ne posamične sodnice), torej na pristranskost prav vseh sodnikov sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine zaradi zlorabe izvršbe. Okrajno sodišče v Mariboru je namreč s sklepom III P 786/2018 z dne 24. 12. 2018 v I. točki izreka zavrglo tožničino tožbo v delu, da je izpodbijana izvršba s prodajo nepremičnin, last tožnice do celote, s strani toženke, ki ni stvarno pristojna za odločanje na podlagi zakona, nedopustna; v II. točki izreka je odločilo, da Okrajno sodišče v Mariboru ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine v višini 99.000,00 EUR zaradi zlorabe izvršbe ter v III. točki izreka sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva v delu tožbenega zahtevka, ki se glasi na plačilo odškodnine, odstopljena v odločanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Okrožno sodišče v Mariboru je predlagalo delegacijo pristojnosti, ker je toženka sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru, tožnica pa v tožbi navaja, da toženka kot sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru ni bila stvarno pristojna za odločanje o preklicu dražbe za tožničino hišo, zaradi česar zahteva povračilo povzročene škode v višini 99.000,00 EUR. Pojasnilo je, da je Okrajno sodišče v Mariboru organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru in bi zato lahko bila z odločanjem v predmetni zadevi prizadeta objektivna nepristranskost naslovnega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pristojna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru rešuje deloma pravdne in nepravne zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru in se tako s toženko kot sodnico srečuje v zvezi z delom in se druži zasebno.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Z določitvijo drugega sodišča se izključijo pravila o krajevni pristojnosti sodišč, zato gre za izjemen ukrep, za katerega morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. 5. Okoliščina, da je toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je zgolj organizacijska enota okrožnega sodišča (predlagatelj niti ne navaja, da bi sodišči imeli prostore v isti stavbi in na istem naslovu), ni „drugi tehten razlog“, ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Okoliščina, da se toženka (okrajna sodnica) srečuje z eno izmed sodnic okrožnega sodišča (okrožno sodnico A. A.) v zvezi z delom in zasebno, pa sicer (lahko) predstavlja razlog za izločitev okrožne sodnice po 70. členu ZPP, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da vsi sodniki okrožnega sodišča zaradi tega ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti in bi bil zaradi tega lahko v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskosti. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča (ne posamične sodnice), torej na pristranskost prav vseh sodnikov sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.