Predložitev zdravniškega spričevala zaradi odsotnosti v osnovni šoli

Datum

05.03.2025

Številka

07121-1/2025/295

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Pravne podlage, Šolstvo, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 13. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje ali lahko, in če da v katerih primerih, učitelj v osnovni šoli zahteva predložitev zdravniškega potrdila o bolezni učenca, kljub temu, da odsotnost zaradi bolezni opravičijo starši.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka. Če starši vzroka izostanka ne sporočijo v petih delovnih dneh od prvega dne izostanka dalje, jih šola obvesti o izostanku učenca in jih pozove, da izostanek pojasnijo.

Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.

Način opravičevanja odsotnosti učenca v osnovni šoli, tudi zaradi bolezni, uredijo osnovne šole s pravili šolskega reda. Pravila šolskega reda sprejme svet osnovne šole na predlog ravnatelja, ki predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Glede na navedeno IP ne vidi pravne podlage, da bi lahko osnovne šole za namene opravičevanja izostankov zahtevale predložitev zdravniškega potrdila o bolezni učenca, če za to ni izkazane ustrezne pravne podlage.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja ne more podati, saj lahko posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Zato vam v zvezi z vašim vprašanjem podaja zgolj splošna pojasnila s področja varstva osebnih podatkov.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov posameznikov je potrebna zakonita pravna podlaga skladno z 38. členom Ustave in 6. členom ZVOP-2. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, v primeru obdelave (pridobitve in hrambe) podatkov o zdravstvenem stanju posameznika kot osebnem podatku posebne vrste pa skladno z določbami 9. in 6. člena Splošne uredbe.

Na podlagi drugega odstavka 57. člena Ustave je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24, v nadaljevanju ZOsn) omogoča pravico do izbire oblik izobraževanja, starši lahko oziroma morajo kot zakoniti zastopniki mladoletnega otroka izbrati eno izmed oblik osnovnošolskega izobraževanja, ki jih zakon navaja v 5. členu.

V 50. členu ZOsn določa, da ima učenec pravico obiskovati pouk oziroma se udeleževati drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. Učencu šola lahko občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk. Učenec mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole.

Na podlagi 53. člena ZOsn morajo starši ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka. Če starši vzroka izostanka ne sporočijo v petih delovnih dneh od prvega dne izostanka dalje, jih šola obvesti o izostanku učenca in jih pozove, da izostanek pojasnijo. Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007, z dne 9. 11. 2007, v nadaljevanju novela ZOsn-F) je dodal 60.e člen, ki ureja pravila šolskega reda. Ta člen določa, da šola na podlagi vzgojnega načrta v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev. Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole. Z vzgojnimi ukrepi ni mogoče omejiti pravic učencev (od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena tega zakona). Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Prehodna določba 51. člena novele ZOsn-F je določila, da se Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 75/04, 102/07 – ZOsn-F in 76/08, v nadaljevanju Pravilnik) na posamezni šoli uporablja do uveljavitve vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, vendar najdlje do 31. 8. 2009. Ta Pravilnik je v 12. členu določal način opravičevanja odsotnosti učencev v osnovnih šolah. Starši so morali najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru, določenem v 13. členu tega pravilnika (tj. napovedane odsotnosti učenca brez vzroka izostanka, vendar največ pet dni v letu).

V primeru kadar je učenec izostal več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, je razrednik o izostanku učenca obvestil starše in jih pozval, da sporočijo vzrok izostanka. Odsotnost učenca so morali starši opravičiti osebno ali v pisni obliki. Osebna ali pisna opravičila pa posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo. Če razrednik v omenjenem roku ni prejel opravičila, je štel izostanke za neopravičene in ukrepal v skladu s tem pravilnikom.

Ne glede na navedeno je razrednik lahko upošteval opravičilo, ki so ga učenec ali starši iz opravičenih razlogov predložili po izteku roka.

Kadar je učenec izostal zaradi bolezni več kot pet šolskih dni, je lahko razrednik zahteval uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo je izdal zdravnik na predpisanem obrazcu, ki je moral biti opremljen s štampiljko izvajalca zdravstvene dejavnosti in štampiljko ter podpisom zdravnika. V primeru kadar je razrednik dvomil o verodostojnosti opravičila, je o tem obvestil starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če je ugotovil, da je opravičilo lažno, izostanka ni opravičil in je ukrepal v skladu s tem pravilnikom. IP v zvezi s tem izpostavlja, da iz zakona ni izhajala pravna podlaga, za zahtevo posredovanja zdravniških potrdil.

Vendar pa je, kot navedeno zgoraj, od pričetka uporabe 60.e člena ZOsn in prenehanja uporabe Pravilnika, način opravičevanja odsotnosti učencev v osnovnih šolah sedaj določen s pravili šolskega reda. Pravila šolskega reda mora sprejeti svet osnovne šole na predlog ravnatelja, ki predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje je tako način opravičevanja odsotnosti v avtonomni pristojnosti osnovne šole same, vendar pa mora ta ravnati v okviru zakonsko opredeljenih zahtev (to med drugim pomeni tudi glede zahtevanega obsega obdelave osebnih podatkov, ki lahko poteka zgolj v okviru ustreznih pravnih podlag upoštevajoč 6. člen Splošne uredbe ter 6. člen ZVOP-2). Zakon pa ne določa, da bi lahko osnovna šola zahtevala izdajo zdravniškega spričevala za učenca, ki je od pouka odsoten zaradi zdravstvenih razlogov.

Poudarjamo, da je navedeno mnenje zgolj neobvezujoča razlaga, saj je za razlago vsebine šolske zakonodaje resorno pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Lepo pozdravljeni.

Pripravila

Alenka Antloga, univ. dipl. pravnica, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.