Jedro

214. člen ZOR določa, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti od dne neupravičenega prejema dajatve - nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Zato je toženec dolžan tožniku plačati zakonite zamudne obresti, ne glede na to, da sam neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika opozarjal na to, da ni več upravičen do dajatve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z zamudno sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku zakonite zamudne obresti od zneska 40.000,00 SIT za čas od 4.9.1995 do 8.10.1999 v znesku 62.252,46 SIT v roku 8 dni pod izvršbo. Nadalje je izreklo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje toženec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova.

Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje. Toženec, kar izhaja tudi iz pritožbenih izvajanj, nesporno ni bil upravičen do izplačevanja nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 24.10.1994 do 28.2.1995, tožnik pa mu je tudi za navedeno obdobje nesporno nadomestilo še izplačeval. Tako je prišlo do prehoda premoženja tožnika na toženca brez pravne podlage, o čemer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) določa, da je zavarovanec, ki mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, le tega dolžan vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. ZOR (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 75/89), ki se na podlagi zakona uporablja v R Sloveniji, pa v 1. odst. 277. čl. določa, da dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zakonite zamudne obresti.

Pri verzijskih zahtevkih gre za to, da je prišlo do prehoda premoženja brez pravne podlage in je bil s tem tožnik prikrajšan, toženec pa na drugi strani obogaten. Ker je bil prehod brez pravne podlage je bil toženec dolžan zneske preplačila vrniti.

Tako določa ZOR v 210. čl., v 214. čl. pa tudi izrecno, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti. Zato je toženec dolžan tožniku plačati, kot je pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče zakonite zamudne obresti v že navedenem znesku, ne glede na to, da sam opisanega neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika na to, da ni več upravičen do navedene dajatve opozarjal. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.