Jedro

Prosilec, ki želi dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, mora posebne razloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljati že v upravnem postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 23. 9. 2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo tožbe glede dednega deleža. Pri odločanju o prošnji z dodelitev brezplačne pravne pomoči se po 11. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi z ZBPP določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Finančni položaj prosilca se ugotavlja po določbah 12. člena ZBPP v povezavi s prvim odstavkom 27. a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2 s spremembami). ZSV se uporablja glede na določbe 14. člena ZBPP. Prosilka je upokojenka. V obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je prejela pokojnino v skupnem znesku 1.443,87 EUR. Glede na to, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla družinskih članov, iz potrdila gospodinjske evidence pri Upravni enoti Maribor z dne 23. 9. 2011 pa je razvidno, da živi v skupnem gospodinjstvu s polnoletnim sinom, ki se v skladu s 23. členom ZSV ne šteje za družinskega člana, je organ za brezplačno pravno pomoč prosilko obravnaval kot samsko osebo. Glede na določbe 13. člena ZBPP v zvezi z določbami ZSV se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če njegov mesečni dohodek (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, ki je na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 461,22 EUR (osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2011 znaša 230,61 EUR). Glede na to, da je povprečni mesečni dohodek prosilke v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (upoštevaje pokojnino) znašal 481,29 EUR in da ta znesek presega že naveden cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči v višini 461,22 EUR, torej niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP, zato je bilo potrebno predmetno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.

Tožnica v tožbi navaja, da bi brezplačno pravno pomoč potrebovala v zapuščinskem postopku pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti za pokojnim očetom A.A., z zadnjim znanim bivališčem v ..., sicer državljanom Avstrije, izpisanim iz državljanstva Republike Slovenije leta 1964. Kot upokojenka živi v lastnem gospodinjstvu, kar je razvidno tudi iz računov B. Sin C.C., rojen dne ..., namreč živi in dela v Ljubljani v lastnem gospodinjstvu. Kot dokaz za to prilaga novo potrdilo Upravne enote Maribor, saj ni vedela, da podatki o tem niso bili ustrezno spremenjeni. Njena skromna mesečna pokojnina v višini 481,29 EUR ji ne omogoča, da bi se na lastne stroške pravdala v nadvse dolgotrajnem zapuščinskem postopku glede uveljavljanja dediščine, ki ji jo očitno odreka zadnja žena njenega pokojnega očeta z vztrajnim prikrivanjem dejstev. Kot lastnica številnih nepremičnin si je že za prvo obravnavo na sodišču dne 21. 9. 2011 zlahka najela odvetnika, kar zgovorno priča o njenih namerah. Čeprav njena pokojnina presega z zakonom določen cenzus, pa se sklicuje na svoje slabo zdravstveno stanje, izraženo z večletnim zdravljenem v zdravstvenih ustanovah v Mariboru in Valdoltri. Gre za resne težave v zvezi s hrbtenico in koleni, ki jih ni moč rešiti z operativnimi posegi, temveč zgolj še lajšati pogoste neznosne bolečine z zdravili, ki jih v veliki meri kupuje na svoje stroške. Krivično bi bilo, če ji teh stroškov, ki mesečno znašajo do 60 EUR, ne bi upoštevali. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi tožnica sama priznava, da njena pokojnina presega cenzus, ki ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP v zvezi z ZSV. Vendar pa je njeno sklicevanje na slabo zdravstveno stanje neutemeljeno, saj je preveč pavšalno in tudi predstavlja nedovoljeno tožbeno novost. Tožnica se v upravnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči nanj ni sklicevala oziroma ni uveljavljala dodelitve izjemne brezplačne pravne pomoči po določbah 22. člena ZBPP.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 1. odstavku 13. člena ZBPP določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (samska oseba). Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lasten dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Glede na določbo 22. člena ZSV znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2011 230,61 EUR, dvakratnik tega minimalnega dohodka torej znaša 461,22 EUR. Znesek 461,22 EUR je torej, glede na določbe ZBPP v povezavi z določbami ZSV, tisti mejni znesek oziroma limit, ki predstavlja prag za upravičenost oziroma neupravičenost določene osebe do brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč utemeljeno in tudi nesporno ugotovil, da je tožničin povprečni mesečni dohodek v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje znašal 481,29 EUR (pokojnina) in torej presega mejni znesek, do katerega je posameznik še upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožnica teh ugotovitev ne prereka.

Tožničino sklicevanje na slabo zdravstveno stanje je v konkretnem primeru neutemeljeno iz že navedenih razlogov. V zvezi s tem je v 22. členu ZBPP določeno, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli (ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju prosilca) tudi, če lasten dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona (torej dvakratnega zneska dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV), če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z zdravstvenim stanjem prosilca (prvi odstavek). Šteje se, da je prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.

Iz citiranih določb 22. člena ZBPP, ki urejajo dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, izhaja, da se takšna izjemna brezplačna pravna pomoč lahko odobri, kolikor se v upravnem postopku njene dodelitve dokaže, da ima prosilec neogibne oziroma upravičene stroške z zdravljenjem, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Gre torej za strogo zakonsko omejitev dodelitve izredne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, ki se komulativno kaže v zakonsko opredeljenem vzroku za te stroške (stopnja invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje) in v zahtevi, da so ti konkretni stroški izkazano upravičeni, obvezno zdravstveno zavarovanje pa jih ne krije.

Navedeno pomeni, da mora upravičenec dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov uveljavljati že v upravnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči pred Organom za BPP, ta pa mora v takem postopku ugotoviti, če sta zares izpolnjena oba navedena pogoja za dodelitev te oblike BPP. Ker tožnica dodelitve izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov v postopku pred Organom za BPP ni uveljavljala, v zvezi s tem tudi ni bil izpeljan noben ugotovitveni postopek in o takem zahtevku niti ni bilo odločeno. Poleg tega (formalnega razloga) pa tudi iz tožbenih navedb ne izhaja verjetnost, da bi v morebitnem postopku sploh lahko bila upravičena do take izjemne brezplačne pravne pomoči, saj so njene navedbe v zvezi s tem povsem pavšalne, sploh pa ni izkazano izpolnjevanje kateregakoli od obeh že navedenih pogojev, ki morata biti izpolnjena kumulativno.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).