Jedro

Po naravi stvari je razumljivo, da mora za ugoditev predlogu za nadomestitev globe storilec poleg pogoja plačilne nesposobnosti izpolnjevati tudi pogoj zdravstvene zmožnosti za opravo določenih del v splošno korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe).

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je prošnjo za nadomestitev globe vložil novembra 2011, ko je bilo njegovo zdravstveno stanje stabilno in je bil prepričan, da bo lahko delo tudi opravljal. V mesecu decembru 2012 pa je ponovno dobil epileptične napade in novo terapijo z omejitvami pri delu. Ker mu sodišče v sklepu očita ravno to, da je že prej vedel, da dela v splošno korist ne bo mogel opravljati, pošilja nov izvid nevrologa, ki kaže, da temu ni tako in da je dobil ponovno napade približno mesec po napisani prošnji. Tudi njegov osebni zdravnik meni, da ni sposoben za nobeno delo in je tudi v postopku za oceno invalidnosti pri invalidski komisiji. Delu se ne izogiba, boji pa se, da bi glede na sedanjo situacijo lahko prišlo do epileptičnega napada, kjer bi lahko poškodoval sebe oziroma druge.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prekrških (ZP-1) v petem odstavku 19. člena določa, da lahko storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe, ne more plačati globe, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. V skladu s tretjim odstavkom 202.c člena ZP-1 pa sodišče o navedbah iz predloga za nadomestitev globe opravi poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o predlogu in pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi navedb storilca v predlogu za nadomestitev globe in poizvedb, ki jih je opravilo po uradni dolžnosti, ugotovilo, da storilec glede na svoje prihodke in premoženjsko stanje izrečene mu globe ni zmožen plačati in je zato v skladu s četrtim odstavkom 202.c člena ZP-1 Center za socialno delo C. pozvalo, da naj opravi razgovor s storilcem za pripravo konkretnega predloga organizacije in naloge v splošno korist, pri čemer je sodišče prve stopnje želelo preveriti tudi, ali lahko storilec kljub v vlogi navedenim zdravstvenim težavam z epilepsijo prestane zdravniški test potreben za uspešno opravo družbeno koristnega dela. Na razgovoru pri CSD C. dne 19. 3. 2012 je storilec podrobno opisal svoje zdravstvene in psihične težave ter izjavil, da se trenutno ne čuti sposobnega za opravljanje fizičnega dela zaradi opisanih zdravstvenih in psihičnih težav, takšno izjavo pa je podal po tem, ko so mu bile predstavljane izvajalske organizacije in je bil seznanjen z delom v izvajalskih organizacijah. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da storilec ne izpolnjuje pogojev zdravstvene zmožnosti za opravo nalog v splošno korist in je zato storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo. Nobenega dvoma namreč ni, da mora storilec za ugoditev predlogu za nadomestitev globe poleg pogoja plačilne nesposobnosti izpolnjevati tudi pogoj zdravstvene zmožnosti za opravo določenih del v splošno korist, saj to izhaja iz same narave stvari.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa res zapisalo tudi, da so zdravstvene težave, na katere se je storilec skliceval pri razgovoru na CSD C. bile znane že pred podajo vloge za nadomestitev globe, vendar takšen zaključek prvostopenjskega sodišča za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ni odločilnega pomena. Sodišče prve stopnje je namreč presojalo storilčevo zdravstveno zmožnost za opravo nalog v splošno korist v trenutku odločanja in ne v času vložitve vloge, pri čemer je takšno postopanje pravilno. Ker tudi storilec sam pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da za opravo dela v splošno korist ni zdravstveno sposoben, je za obstoj pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve nerelevantno ali je do poslabšanja zdravstvenega stanja prišlo pred ali po vložitvi predloga za nadomestitev globe. Ključna je namreč ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da storilec iz zdravstvenih razlogov dela v splošno korist ne more opravljati. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da se storilec delu ne izogiba in da si želi opraviti naloge v splošno korist, s katerimi bi nadomestil plačilo globe, vendar pa kljub temu njegovemu predlogu za nadomestitev globe glede na ugotovljeno zdravstveno nezmožnost za opravo nalog v splošno korist ni mogoče ugoditi. Dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz spisovnega gradiva pa tudi kažejo, da določitev uklonilnega zapora v obravnavni zadevi ne bi bila v skladu z njegovim namenom.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).