Jedro

1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.

2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis služnosti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin parcelna št. 95/23 in 95/24, obe k.o. P., ne dovoli.

Udeleženci postopka sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Dn 120934/2015 z dne 10.6.2015 na podlagi kupne pogodbe z dne 30.8.1966 pri osnovnem pravnem položaju nepremičnin parcelna št. 95/16 k.o. P. (lastnik M.T., do celote), parcelna št. 95/23 k.o. P. in parcelna št. 95/24 k.o. P. (lastnik obeh D. d.o.o., do celote) dovolilo vpis stvarne služnosti hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin parcelna št. 95/5, 95/9, 95/4, 95/1 in 95/7, vse k.o. P.. Iz razlogov sklepa izhaja, da gre za služnost, ki je bila že vpisana v ročni zemljiški knjigi, iz nje ni pa bila prenesena v elektronsko zemljiško knjigo. Pojasnilo je še, da je bila po zemljiškoknjižnih podatkih pogodbeno ustanovljena leta 1966 in vpisana kot služnost hoje in vožnje po parceli št. 95/8 k.o. P. v korist vsakokratnih lastnikov parcel št. 95/5, 95/4 in 95/7 iste k.o. P. (1) Po vseh združitvah pa so nastale parcele št. 95/16, 95/23 in 95/24. 2. Zoper tako odločitev sta ugovarjala lastnika (po sklepu) služečih nepremičnin M.T. in D. d.o.o.. Ugovor M.T., ki se je pritoževal v zvezi z vpisom služnosti pri (njegovi) nepremičnini parc. št. 95/16, je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo s sklepom Sdn 908/2015 z dne 22.7.2015. 3. O ugovoru D. d.o.o. je odločilo z izpodbijanim sklepom Dn 115602/2016 z dne 1.6.2016. Ugovor je zavrnilo in sklep o dovolitvi vpisa potrdilo. Povzelo je podatke o vpisu služnosti v ročni zemljiški knjigi, katastrske spremembe (delitve, združitve in ukinitve) relevantnih nepremičnin v letu 1990, 2009 in 2010 (tako gospodujoče kot služečih), ugotovilo, da je pri prenosu vknjiženih pravic na novo nastale parcele prišlo do očitne napake že pred uvedbo elektronske zemljiške knjige, saj se služnost ni prenesla v breme parcel št. 95/23 in 95/24. Zato je ocenilo, da je potrebno v tem zemljiškoknjižnem postopku skladno z 200. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) odpraviti pomoto pri vpisu. Oprlo se je tudi na določbo 3. točke petega odstavka 115. člena ZZK-1 in kot neutemeljene zavrnilo navedbe vlagatelja ugovora, da mu ni bila dana možnost izjave o predlogu za vpis.

4. Zoper sklep z dne 1.6.2016 sta pritožbo vložila D. d.o.o. in Občina N. (2).

5. D. d.o.o. navaja, da je odločitev napačna, sprejeta v nasprotju z določili ZZK-1, ob napačni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Sklicuje se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 in na načelo formalnosti postopka iz 124. člena ZZK-1. Vpis služnosti temelji na pogodbi iz leta 1966 in ugotovitvi, da je prišlo do očitne napake pri vpisu služnosti, kot navede samo sodišče, pa se tudi v primeru poprave pomote o vpisih odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1). Konkretno to pomeni v trenutku, ko je sodišče začelo s postopkom odprave pomote, pri čemer brez izrecnega soglasja pritožnika v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 150. člena ZZK-1. Glede na stališče teorije in sodne prakse se tudi za popravo pomotnega vpisa v zemljiški knjigi zahteva soglasje vseh prizadetih, med njimi torej tudi pritožnika kot lastnika glede na sklep služečih nepremičnin. Takega soglasja pritožnik več kot očitno ni podal, temveč je v ugovoru popravi pomote izrecno nasprotoval, tega pa sodišče ni upoštevalo Sodišče bi zato moralo njegovemu ugovoru ugoditi. Pritožnik se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso, primeroma na sklepa CDn 219/2013 in I Cp 873/2010. Po mnenju pritožbe je neutemeljeno tudi sklicevanje sodišča na omejenost kontradiktornosti v zemljiškoknjižnem postopku. Izpostavlja pravico do izjave v zdaj črtani določbi drugega odstavka 201. člena ZZK-1, spremembe zakonske ureditve pa po mnenju pritožbe ne gre razumeti kot bistvene spremembe pravic udeležencev v postopku poprave pomotnih vpisov. Pritožnik je v ugovoru navajal, da se z vpisom poprave pomote ne strinja, sodišče pa navedenega pri določitvi ni upoštevalo in ni izvedlo njegovega zaslišanja. Pritožnik še navaja, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotovilo pravnomočnost sklepa, ne da bi prej odločalo o ugovoru. Tega ni uredilo npr. z razveljavitvijo klavzule o pravnomočnosti niti izvedlo dejanj v smeri poprave vpisa na podlagi nepravnomočnega sklepa o ZK vpisu. Ravnanje krši temeljna načela zemljiškoknjižnega postopka.

6. Občina N. navaja, da postopek poprave pomotnega vpisa predpisuje 200. in 201. člen ZZK-1, glede na njegovo naravo pa ga je mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb (VSL sklep I Cp 873/2010, VSK sklep Cdn 219/2013), katerega pa v tem primeru ni bilo, ker je D. d.o.o. izrecno nasprotoval vpisu služnosti. Če med prizadetimi ni soglasja, je nepravilnost mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku. Tako sodbo mora doseči stranka, ki meni, da je zaradi pomote prizadeta v svojih pravicah (VSL sklepi I Cp 2620/2005, I Cp 442/2006, I Cp 989/99, I Cp 1527/2004, VSM sklep II Cp 765/2009. Pogoji za dovolitev vpisa zato niso izpolnjeni in sodišče ga ne bi smelo dovoliti. Sodišče bi moralo po mnenju pritožnice glede na 201. člen ZZK-1 zaslišati udeležence, za katere bi pomota lahko imela pravne posledice.

7. I.K. je kot lastnica nepremičnin parcelna št. 95/7 in 95/4 odgovorila na pritožbi in predlaga njuno zavrnitev. Meni, da je izpodbijana odločitev pravilna, pritožbi pa neutemeljeni. Sodišče je na podlagi 200. člena ZZK-1 zgolj popravilo napake, storjene v preteklosti in ni šlo za vpis na podlagi novega zahtevka za vpis. Ob tem še navaja, da Občina N. ni zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin že od leta 2012, da pa sicer po njih že petdeset let poteka edina dovozna pot do udeleženkinih nepremičnin parcelna št. 95/4, 95/7, 95/5 in 95/9, da je bilo tako stanje že, ko je Občina N. sporni nepremičnini prodala podjetju D. d.o.o, tako da sta prodajalec in kupec vedela za obstoj poti in dejanske služnosti. Pritožbi ne upoštevata sklepa SDn 908/2015, s katerim sta bila seznanjena in je postal pravnomočen. Vpis, ki je bil opravljen po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi, je v konkretnem primeru postal pravnomočen, v zemljiškoknjižnem postopku pa ni mogoče uporabiti razveljavitve klavzule o pravnomočnosti (VSK sklepa CDn 29/2013 in I Cp 701/2014 ter drugi).

8. Pritožbi sta utemeljeni.

9. V tej zadevi gre za postopek, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče začelo po uradni dolžnosti zaradi poprave pomotnega vpisa. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice in ki je dejansko poudarjala, da mora imeti nasprotni udeleženec možnost izjave. Po sedanji ureditvi glede tega ni bistveno drugače, saj se za odločanje o popravi smiselno uporabljajo splošna pravila iz 5. poglavja ZZK-1, ki urejajo zemljiškoknjižni postopek (drugi odstavek 200. člena ZZK-1). Skladno z navedenimi postopkovnimi pravili ima nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku. Pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da bi ga moralo sodišče pred odločanjem zaslišati, je zato neutemeljen.

10. V izpodbijanem sklepu je zemljiškoknjižno sodišče ugotovilo napako pri vpisu sporne služnosti, ki bi morala biti že v ročni knjigi vknjižena pri novo nastalih nepremičninah in zato tudi v breme nepremičnin parcelna št. 95/23 in 95/24 (vsled delitev in združitev nepremičnin, pri katerih je bila vknjižena leta 1966), pa ni bila in ugotovitve nasprotnemu udeležencu obrazložilo. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da posledično služnost ni bila prenesena niti v računalniško vodeno zemljiško knjigo oziroma zdajšnjo elektronsko zemljiško knjigo. Poprava pomote pa je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo. Tako stališče je skladno s temeljnim načelom zaupanja v zemljiško knjigo in z načelom formalnosti postopka, po katerem sodišče odloča le na podlagi listin, za katere zakon tako določa, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Vpis služnosti v letu 1966 je v ročni zemljiški knjigi temeljil na služnostni pogodbi, vendar očitno tedaj zemljiškoknjižnega dovolila za vpis služnosti ni izstavil nasprotni udeleženec D. d.o.o., saj se je slednji glede na zemljiškoknjižne in ostale spisovne podatke kot lastnik nepremičnin parcelna št. 95/23 in 95/24 vknjižil v letu 2012, ko sporna služnost v zemljiški knjigi ni bila vknjižena. D. d.o.o. po podatkih spisa tudi ni podala soglasja za popravo pomotnega vpisa, temveč mu, kot jasno izhaja iz pritožbe, izrecno nasprotuje. Ker se o vpisih po določbi 147. člena ZZK-1 odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (torej v trenutku, ko je sodišče začelo s postopkom odprave pomote), brez izrecnega soglasja navedenega nasprotnega udeleženca niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa pri njegovih nepremičninah parcelna št. 95/23 in 95/24. 11. Glede na navedeno je materialno pravno napačna odločitev zemljiškoknjižne sodnice, ki je ugovor nasprotnega udeleženca D. d.o.o. zavrnila in potrdila sklep o vpisu v delu, kolikor se nanaša na nepremičnini parcelna št. 95/23 in 95/24. 12. Dejstvo, da se D. d.o.o. ni pritožil zoper sklep Sdn 908/2015 z dne 22.7.2015 in da je ta pravnomočen, glede na okoliščine ni odločilnega pomena in je drugačna navedba v odgovoru na pritožbo napačna. S tem sklepom je bilo namreč odločeno le o ugovoru M.T. kot lastnika nepremičnine parcelna št. 95/16 in ne o pravnem sredstvu D. d.o.o. v zvezi z vpisom pri njegovih nepremičninah parcelna št. 95/23 in 95/24 (ugovor D. d.o.o. ni niti omenjen). To iz sklepa z dne 22.7.2015 tudi jasno izhaja. Zato se D. d.o.o. zoper njega ni imel kaj pritoževati in ga sklep ne veže. Iz zemljiškoknjižnih podatkov še izhaja, da za vpisom služnosti na podlagi sklepa Dn 120934/2015 z dne 10.6.2015 v zvezi s sklepom Sdn 908/2015 z dne 22.7.2015 ni bilo vpisov v korist tretjih oseb, ki bi narekovali ugotavljanje, ali izid tega pritožbenega preizkusa vpliva na njihove pravice.

13. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlagani vpis služnosti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin parcelna št. 95/23 in 95/24, obe k.o. P., ne dovoli (3. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1). I.K. bo lahko zatrjevano služnostno pravico, kolikor se nanaša na navedeni nepremičnini, uveljavljala v pravdi.

14. Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), zato to velja tudi za stroške pritožnikov v tem pritožbenem postopku.

op. št. 1: V nadaljevanju bo sodišče nepremičnine navajalo brez oznake k.o. op. št. 2: Občini N. in S.B.-ju, ki se je v izjavi z dne 29.6.2016 pridružil navedbam v obeh pritožbah, je sodišče prve stopnje s sklepom Dn 115602/2016 z dne 24.1.2017 dopustilo udeležbo v postopku.