Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pravočasno podala zgolj predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ga sploh ni podal, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bila odločitev povsem lege artis, z izpodbijanim dopolnilnim sklepom zgolj zavrniti predlagateljičin predlog za povrnitev stroškov. Toda to, da je prvo sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, ne spremeni dejstva, da pritožnik v 15-dnevih ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa glede stroškov, zato je izpodbijana odločitev (ki v razmerju do nasprotnega udeleženca pomeni zavrnitev njegove zahteve za povrnitev stroškov) pravilna iz teh razlogov.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške.
2. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da za podaljšanje ukrepov ni bilo nobene podlage ter da je višje sodišče ugotovilo, da je bilo močno poseženo v njegove procesne in materialne pravice. Ker je bil postopek izpeljan izključno v interesu predlagateljice, bi moralo sodišče ob uporabi petega odstavka 35. člena ZNP ugotoviti, da so stroški nastali po njeni krivdi in temu primerno odločiti. Predlaga ustrezno spremembo sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je 7. 1. 2015 izdalo sklep o ustavitvi postopka. Ker gre za končno odločbo v tej zadevi, bi moralo sodišče prve stopnje sočasno odločiti tudi o že priglašenih stroških postopka (četrti odstavek 163. člena ZPP), vendar tega ni storilo, zato je treba šteti, da sodišče ni odločilo o vseh delih tožbenega zahtevka.(1) V takem primeru ZPP predvideva, da sodišče na predlog stranke izda dopolnilni sklep (prvi odstavek 325. člena ZPP), a obenem predpisuje tudi rok, v katerem mora stranka tako dopolnitev predlagati: 15 dni od prejema sodne odločitve, kar v obravnavanem primeru pomeni 15 dni od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tak predlog pravočasno podala zgolj predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ga sploh ni podal, zato bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bila odločitev povsem lege artis, z izpodbijanim sklepom zgolj zavrniti predlagateljičin predlog za povrnitev stroškov. Toda to, da je prvo sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, ne spremeni dejstva, da pritožnik v 15-dnevih ni predlagal izdaje dopolnitev stroška, zato je izpodbijana odločitev (ki v razmerju do nasprotnega udeleženca pomeni zavrnitev njegove zahteve za povrnitev stroškov) pravilna iz teh razlogov. Pritožbeno sodišče je pritožbo zato zavrnilo, ne da bi se ukvarjalo s pritožbenimi razlogi, in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Op. št. (1): Primerjaj odločitev Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21. 11. 2012, opr št. I Cp 1635/2012.