Jedro

V predmetni pravdni zadevi je tožena stranka Republika Slovenija, tožnik pa utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi protipravnega ravnanja sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju. V takšnih primerih je izkazana objektivna nepristranskost sodišča oziroma dvom pri strankah in tudi pri javnosti v nepristransko sodišče. Sodniki, katerim je zadeva dodeljena, morajo namreč ugotavljati, ali je sodnik istega sodišča, torej njihov sodelavec oziroma kolega, ravnal protipravno in povzročil škodo tožeči stranki. Razen tega gre v konkretnem primeru za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1.Tožnik je dal predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, naj se tožbo odstopi v sojenje drugemu okrajnemu sodišču v drugem kraju v Republiki Sloveniji zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja, saj v tožbi očita protipravno ravnanje sodnici - svetnici Mariji Kranjc, ki je zaposlena in dela na Okrajnem sodišču na Ptuju.

2.Razpravljajoča sodnica Okrajnega sodišča na Ptuju Patricija Verbajs je tudi sama podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da tožnik protipravno ravnanje, na katerem utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke, očita sodnici, ki dela skupaj z njo na Okrajnem sodišču na Ptuju in ima z njo vsakodnevne stike. Glede na to, da gre za manjše sodišče, z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku, predlaga tudi sama, da se zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti sodišča za reševanje določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3.Tožena stranka je odgovorila na predlog, kateremu ne nasprotuje. Pojasnjuje še, da sodišče obravnava več zadev v zvezi s tožnikom po različnih pravnih področjih in je zaradi zagotovitve videza nepristranskega sodišča prenos pristojnosti smiseln.

4.Predloga sta utemeljena.

5.Institut delegacije pristojnosti je procesni institut, ki ga zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščino, ki vzbuja dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da je podan razlog za delegacijo pristojnosti. V predmetni pravni zadevi je tožena stranka Republika Slovenija, tožnik pa utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi protipravnega ravnanja sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju. V takšnih primerih je izkazana objektivna nepristranskost sodišča oziroma dvom pri strankah in tudi pri javnosti v nepristransko sodišče. Sodniki, katerim je zadeva dodeljena, morajo namreč ugotavljati, ali je sodnik istega sodišča, torej njihov sodelavec oziroma kolega, ravnal protipravno in povzročil škodo tožeči stranki. Razen tega gre v konkretnem primeru za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku.

7.Ob povedanem je Vrhovno sodišče ugodilo predlogoma in določilo kot krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

-------------------------------

1Primerjaj v sodni praksi na primer sklep VSRS I R 165/2025 z dne 24. 9. 2025.

2Primerjaj v sodni praksi VSRS na primer: I R 101/2025 z dne 18.6.2025 in tam citirano sodno prakso.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.