Jedro

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj tožniku s tem, ko mu sodišče prve stopnje odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni vročilo pred narokom za glavno obravnavo, temveč šele po tem, ko je obravnavanje tega predloga že zaključilo, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je odgovor tožene stranke na predlog za vrnitev v prejšnje stanje prejelo samo 2 dni pred narokom, zato bi moralo računati s tem, da ga tožnik do naroka za glavno obravnavo ne bo prejel. Res je sicer, da tožena stranka v odgovoru na predlog za vrnitev v prejšnje stanje navaja zgolj pravna stališča, vendar pa to ne pomeni, da tožniku ni bila kršena možnost obravnavanja pred sodiščem, ker mu ta vloga do zaključka naroka ni bila in mu tudi ni mogla biti vročena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 25.3.2002 (1. točka izreka) in zavrglo tožnikovo revizijo z dne 25.3.2002 (2. točka izreka). Zoper takšen sklep se iz vseh treh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) pritožuje tožnik. Navaja, da ni imel možnosti izjaviti se o navedbah tožene stranke, saj mu sodišče prve stopnje ni pravočasno poslalo njene pripravljalne vloge. Prvostopenjsko sodišče bi moralo ugoditi tožnikovi prošnji za preložitev naroka, saj je tistega dne njegov pooblaščenec imel razpisanih 12 sodnih narokov, sodišče prve stopnje pa ni imelo razloga, da bi dvomilo v pooblaščenčeve navedbe o preobremenjenosti. Razlogi izpodbijanega sklepa naj bi bili nejasni, saj pooblaščencu ni znano, kakšen poseben zdravniški obrazec bi moral predložiti, zdravnika je prosil le za pisno opravičilo. Pooblaščenec je imel gripo in telesne bolečine ter prizadete psihofizične sposobnosti. Prav tako naj bi bili nejasni razlogi izpodbijanega sklepa o tem, da bi tožnikov pooblaščenec revizijo moral vložiti že na začetku 30 dnevnega roka, s tem v zvezi pa je bilo tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo. Navaja, da je delovno sodišče specializirano sodišče, namenjeno varstvu delavcev, zato postopkovnih pravil ZPP ni mogoče tolmačiti, kakor v navadnih civilnih zadevah. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožnika. Pritožba je utemeljena. V skladu z 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj tožniku s tem, ko mu sodišče prve stopnje odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni vročilo pred narokom za glavno obravnavo, temveč šele po tem, ko je obravnavanje tega predloga že zaključilo, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je odgovor tožene stranke na predlog za vrnitev v prejšnje stanje prejelo samo 2 dni pred narokom, zato je moralo računati s tem, da ga tožnik do naroka za glavno obravnavo ne bo prejel. Res je sicer, da tožena stranka v odgovoru na predlog za vrnitev v prejšnje stanje navaja zgolj pravna stališča, vendar pa to ne pomeni, da tožniku ni bila kršena možnost obravnavanja pred sodiščem, ker mu ta vloga do zaključka naroka ni bila in mu tudi ni mogla biti vročena. V skladu s 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP mora pritožbeno sodišče razveljaviti odločbo prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ni pa podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za preložitev naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zavrnitev predloga za preložitev naroka bi kvečjemu lahko povzročila nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predlagal izvedbe nobenih dodatnih dokazov, razen vpogleda v zdravniško opravičilo. Izpodbijani sklep ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso nejasni, zato tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Tožnik se dejansko ne strinja s pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, na kakšna tveganja mora odvetnik računati in zakaj domnevna bolezen tožnika v zadnjih treh dnevih pred iztekom 30 dnevnega prekluzivnega roka ni naključje, ki bi opravičevalo vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče se s pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča v celoti strinja. Zmotno je tudi stališče tožnika, da bi prvostopenjsko sodišče določbe ZPP moralo uporabljati drugače kot sodišče splošne pristojnosti. V skladu s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, v kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Navedeno pomeni, da bi prvostopenjsko sodišče določbe ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje lahko drugače uporabilo le v primeru, če bi bilo to tako določeno v ZDSS. Ker pa ZDSS o tem ne vsebuje nobenih določb, je potrebno uporabiti določbe ZPP in pri tem upoštevati tudi sodno prakso, ki so jo glede tega vprašanja izoblikovala sodišča splošne pristojnosti. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP je bila sanirana že s tem, da je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, saj je bil odgovor na predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožniku že vročen. V novem postopku bo sodišče prve stopnje zato razpisalo nov narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, na njem obravnavalo morebitne dokazne predloge, ki jih bo tožnik v skladu z 2. odst. 362. člena ZPP še lahko navajal na prvem naroku in nato o predlogu znova odločilo. Pri tem bo moralo tudi prebrati opravičilo, ki ga je tožnik priložil k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj tega na naroku 19.4.2002 ni storilo. V skladu s 3. odst. 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.