Jedro

Predpisana profesionalna skrbnost pri poslovanju stečajnega upravitelja tudi od njega terja, da na ustrezen način preveri, ali so še podani pogoji izvršljivosti sklepa o prodaji, v kolikor so podane druge dejanske okoliščine, ki bi kazale na to, da je bila vložena pritožba zoper tovrsten sklep sodišča prve stopnje. V kolikor bi se izkazale kot resnične trditve pritožnika v predlogu za razrešitev, da je bil stečajni upravitelj še pred pričetkom izvrševanja sklepa o prodaji od pritožnika neposredno izrecno obveščen o vložitvi pritožbe, bi takšno vedenje od stečajnega upravitelja terjalo, da preveri pri sodišču, ali je dejansko vložena pritožba, ki bi zadržala izvrševanje sklepa o prodaji. Sodobna komunikacijska sredstva in vzpostavljen sistem elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti takšen preizkus nedvomno omogočajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika K. za razrešitev stečajnega upravitelja.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložil vlagatelj zahteve za razrešitev upravitelja. Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevi stečajnega upnika o razrešitvi stečajnega upravitelja ugodi oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik je svoj predlog utemeljeval na več zatrjevanih kršitvah stečajnega upravitelja. Pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljitvi prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu v tistem delu, v katerem je zavrnilo predlog pritožnika v povezavi z očitki, da naj bi stečajni upravitelj vlagal neutemeljene predloge, glede katerih ni uspel pridobiti potrebnega soglasja s strani sodišča. Te navedbe so se nanašale na predlog za prodajo zalog trgovskega blaga pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka, predlog za izločitev posameznih stvari iz stečajne mase, nepravilno oblikovan predračun stroškov stečajnega postopka in na neutemeljen predlog končanja nujnih poslov s sklenitvijo pogodbe za reševanje garancijskih zahtevkov kupcev.

5. Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu z zakonom in s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe (prvi odstavek 98. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – Uradni list RS št. 126/07 s spremembami – v nadaljevanju ZFPPIPP). Pristojnosti stečajnega upravitelja pa so opredeljene v 97. členu ZFPPIPP.

6. Kršitve obveznosti upravitelja v postopku kot razlog za razrešitev upravitelja v smislu 1. točke 118. člena ZFPPIPP ni mogoče utemeljevati zgolj na okoliščini, da sodišče ni podalo potrebnega soglasja k predlaganim sklepom s strani stečajnega upravitelja v primerih, kadar je takšno soglasje potrebno. To velja tako v primeru kadar je predlog stečajnega upravitelja zavrnilo že prvostopenjsko sodišče, kakor tudi v primeru, ko je bil predlog stečajnega upravitelja zavrnjen na podlagi spremembe prvostopenjskega sklepa v pritožbenem postopku. Prav tako ni mogoče utemeljevati razrešitve stečajnega upravitelja že na okoliščini, da je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil izdan na predlog stečajnega upravitelja, razveljavljen.

7. Utemeljena pa je pritožba v tistem delu, s katerim izpodbija utemeljitev prvostopenjskega sodišča, ki se tiče očitane kršitve stečajnega upravitelja, ki naj bi dopustil izvrševanje sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 25. 03. 2011 o dovolitvi prodaje trgovskega blaga s 50 % popustom še pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka, kljub vedenju, da je pritožnik vložil pritožbo zoper navedeni sklep. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da so irelevantne trditve predlagatelja o tem, da je bil stečajni upravitelj o vloženi pritožbi obveščen neposredno s strani pritožnika, saj naj bi bil upravitelj dolžan upoštevati zgolj odredbo sodišča, ki je izdalo sklep o prodaji. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tako postavljeno merilo skrbnosti ravnanja stečajnega upravitelja materialnopravno zmotno.

8. V skladu z drugim odstavkom 344. člena ZFPPIPP pritožba proti sklepu o prodaji iz 331. člena istega zakona zadrži njegovo izvršitev. Takšen suspenzivni učinek pritožbe ni izključen niti po določbi drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP, ki ureja posebna pravila za prodajo določenega premoženja, na katerih je temeljil tudi izdani sklep prvostopenjskega sodišča z dne 25. 03. 2011. Navedeni sklep je predvideval prodajo vsega trgovskega blaga po seznamu upravitelja (in ne zgolj v trgovinah razstavljenega trgovskega blaga, kot navaja prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) v času od 28. 03. 2011 do 01. 04. 2011. Določba drugega odstavka 344. člena ZFPPIPP predstavlja torej izjemo od splošnega pravila o nesuspenzivnosti pritožbe iz drugega odstavka 125. člena ZFPPIPP. Učinkovanje te izjeme pa je odvisno od procesnega dejstva vložitve pritožbe zoper sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Takšno omejitev izvršljivosti sklepa so dolžni upoštevati vsi organi stečajnega postopka. Predpisana profesionalna skrbnost pri poslovanju stečajnega upravitelja tudi od njega terja, da na ustrezen način preveri, ali so še podani pogoji izvršljivosti sklepa o prodaji, v kolikor so podane druge dejanske okoliščine, ki bi kazale na to, da je bila vložena pritožba zoper tovrsten sklep sodišča prve stopnje. V kolikor bi se izkazale kot resnične trditve pritožnika v predlogu za razrešitev, da je bil stečajni upravitelj še pred pričetkom izvrševanja sklepa o prodaji od pritožnika neposredno izrecno obveščen o vložitvi pritožbe, bi takšno vedenje od stečajnega upravitelja terjalo, da preveri pri sodišču, ali je dejansko vložena pritožba, ki bi zadržala izvrševanje sklepa o prodaji. Sodobna komunikacijska sredstva in vzpostavljen sistem elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti takšen preizkus nedvomno omogočajo, ne glede na utemeljitev stečajnega upravitelja v odgovoru na predlog, ki se tiče njegove nujne udeležbe na zaslišanju pred Delovnim sodiščem v Celju 28. 03. 2011. Ni mogoče torej pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da bi bilo irelevantno v kolikor bi stečajni upravitelj informacije o vloženi pritožbi, ki ima za posledico suspenzivnost sklepa o prodaji, pridobil na drug način, še pred prejeto odredbo sodišča o ustavitvi prodaje.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačnih materialnopravnih predpostavk, ni ugotavljalo dejanskega stanja, ki ga je s tem v zvezi zatrjeval pritožnik ob vložitvi predloga, zato tudi ni izvajalo dokazov, ki sta jih predlagala tako pritožnik kot stečajni upravitelj v zvezi s komunikacijo med njima dne 27. 03. 2011. Pritožbeno sodišče pa s tem v zvezi šteje kot nezadostno zgolj sklicevanje prvostopenjskega sodišča na prepričljiva pojasnila upravitelja, ki naj bi zanikal obvestilo o vloženi pritožbi. Ker prvostopenjsko sodišče pri presoji glede zatrjevanih kršitev stečajnega upravitelja ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo izvesti predlagane dokaze, na osnovi katerih se bo lahko opredelilo do trditev pritožnika o vedenju stečajnega upravitelja za vloženo pritožbo še pred pričetkom izvajanja prodaje 28. 03. 2011. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa bo moralo ponovno presoditi utemeljenost predloga pritožnika za razrešitev stečajnega upravitelja.