Jedro

Sodišče je vezano na pravnomočen izvršilni naslov, zato dolžnik v ugovoru ne more uveljavljati plačila, ki ga je izvršil v fazi pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izvršilni zadevi zavrnilo dolžničin ugovor kot neutemeljen, zavrnilo je njen predlog za odlog izvršbe in dolžnici naložilo, da plača upniku nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 8,93 EUR v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da se je sodišče, ko je izdalo sklep, napačno oprlo na ugotovitev, da po izdaji izvršilnega naslova ni ničesar plačala. Res je, da po izdaji plačilnega naloga ni ničesar plačala, vendar pa plačilnemu nalogu ni ugovarjala in se je pri tem zanašala, da bo upnik že plačane zneske odštel v nadaljnjih postopkih. Tega upnik ni upošteval. Zato predlaga, da sodišče sklep v tč. 1 razveljavi in da naloži okrajnemu sodišču, da s strankama razčisti njeno trditev, da je te zneske plačala in da jih upnik v plačilnem nalogu ni upošteval. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2007 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo zneska 6.203,87 EUR s pp.. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne more sklicevati na nepravilen izvršilni naslov. Zato njena zatrjevanja o tem, da je del dolgovanega zneska že plačala pred izdajo plačilnega naloga, sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati niti tega ne more upoštevati pritožbeno sodišče. Sodišče je vezano na pravnomočni izvršilni naslov, zato dolžnik v ugovoru ne more ugovarjati tega, kar bi moral ugovarjati v fazi pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova. 55. čl. ZIZ določa razloge za ugovor. Tako bi lahko dolžnica utemeljeno ugovarjala le v primeru, če bi bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi razveljavljena, odpravljena ali spremenjena ali če bi terjatev prenehala na podlagi dejstev, ki so nastopila po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave (8. točka). Dolžnica pa takšnih okoliščin ni navajala, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen ugovor zavrnilo. Iz istega razloga pa tudi njena pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti. Pritožnica pa s pritožbo odločitve v tč. 2 in 3 ne izpodbija in je ta del postal pravnomočen.