Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta darilna in delitvena pogodba, ki sta ju sklenila toženca 11. 2. 2008 in 10. 3. 2008 navidezni in prikrivata prodajno pogodbo. Prodajno pogodbo je razveljavilo ter ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice pri sporni nepremičnini na ime drugega toženca neveljavna in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Prvi toženki je naložilo, da kot prodajalka sklene s tožnico kot kupcem v 15 dneh kupoprodajno pogodbo za prodajno ceno 121.700,00 EUR s tem, da ji izroči v posest stanovanje in izda zemljiškoknjižno dovolilo. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencema je naložilo, da tožnici povrneta 32.462,26 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: - Ali se lahko v primeru, ko je bil tožbeni zahtevek umaknjen in je bil postopek v tem delu zaradi umika pravnomočno ustavljen, šteje, da je bil zahtevek kljub umiku postavljen takrat, ko je bil postavljen prvotni zahtevek, ki je bil kasneje umaknjen? - Ali se glede na to, da pravdno sodišče skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP odloča v mejah postavljenih zahtevkov, v pravdnem postopku lahko vsebinsko odloči tudi o tožbenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka umaknila? Če da, na kakšni pravni podlagi? - Ali predstavlja odločanje o tožbenem zahtevku, ki je bil umaknjen, zaradi česar je bil v tem delu postopek s sklepom pravnomočno ustavljen, bistveno kršitev določb pravdnega postopka? - Ali je mogoče v primerih, ko več kot pet let teče postopek po pravilno postavljenem zahtevku, ki ga nato tožeča stranka umakne, kljub določilu četrtega odstavka 188. člena ZPP vseeno šteti, da je bil ta zahtevek postavljen pravočasno zgolj zato, ker je več kot pet let tekel postopek po pravilno postavljenem zahtevku? Ali je mogoče v takšnih primerih preprosto spregledati umik zahtevka in pravne posledice umika? - Ali je bilo glede na to, da je tožena stranka po delnem umiku zahtevka opozorila na nesklepčnost tožbe, prvostopenjsko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva dolžno tožečo stranko, ki je imela pooblaščenca odvetnika, ki naj bi bil pravni strokovnjak, vseeno opozoriti na nesklepčnost njenega zahtevka po njegovem delnem umiku? - Ali bi se v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru na obravnavi dne 10. 12. 2013, na kateri je tožeča stranka umaknila tožbeni zahtevek na razveljavitev prodajne pogodbe in bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo v okviru materialnega procesnega vodstva ter jo pozvalo, da umaknjeni zahtevek ponovno postavi, štelo, da je bil ta zahtevek postavljen takrat, ko je bila vložena tožba, ali da je bil postavljen šele 10. 12. 2013? - Ali mora sodišče v primeru, ko nezakonito predčasno sklene glavno obravnavo in domnevno opusti materialno procesno vodstvo v ponovljenem postopku obravnavati tudi tožbene zahtevke, ki so bili umaknjeni in glede katerih je bil izdan pravnomočen sklep o delni ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe? - Ali lahko da Vrhovno sodišče RS nižjim sodiščem napotek, da morajo vsebinsko odločati (tudi) o tožbenem zahtevku, ki je bil umaknjen ter ponovno postavljen po poteku prekluzivnih rokov za njegovo uveljavljanje oziroma da morajo šteti, da je bil takšen zahtevek vseskozi pravilno postavljen, čeprav ni bil, ker je bil umaknjen? - Ali je mogoče zaradi očitane opustitve materialnega procesnega vodstva ter nezakonite sklenitve glavne obravnave tožnici podeliti pravice, ki jih sicer ne bi imela ter ji zaradi navedenega podaljšati nepodaljšljivi prekluzivni rok oz. zaradi navedenega šteti, da je bil njen zahtevek postavljen pravilno in pravočasno, čeprav temu ni bilo tako, saj je bil zahtevek umaknjen in bil nato sicer ponovno, vendar prepozno vložen? - Ali lahko sodišče odmeri stroške na podlagi vrednosti spora, ki jo samo določi, ne da bi o tem izdalo poseben sklep po tretjem odstavku 44. člena ZPP?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.