Jedro

Če tožeča stranka med postopkom zmanjša tožbeni zahtevek, ji pripada od nasprotne stranke strošek samo v razmerju s preostalim zahtevkom, ki mu je bilo ugodeno.

Z zakonskim besedilom „v postopku delno uspe“ je mišljen uspeh strank v zadevi kot strankin končni uspeh v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev o stroških postopka.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sklenilo, da stroške pravdnega postopka, ki se je začel kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, nosi vsaka stranka postopka sama.

2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija tožena stranka, ki kot bistveno izpostavlja, da je bil predlog za izvršbo vložen zaradi plačila 19.281,00 EUR in da je tožeča stranka uspela le za znesek 74,25 EUR s pripadki. Poleg tega so bili stroški tožene stranke, ker jo je ves čas zastopal odvetnik, višji od tožeče. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dejstvo, da je v tem pravdnem postopku imela odvetnika samo tožena stranka in zato večje stroške, samo po sebi ne bi bilo razlog, da bi ji morala tožeča stranka povrniti njene stroške. A sodišče je pri odločanju o plačilu stroškov prezrlo odločilno okoliščino, in sicer uspeh v pravdnem postopku. Kadar stranka samo deloma uspe v sporu, pripadajo vsaki od strank stroški, ki so sorazmerni uspehu v sporu, nato pa se po odmeri tako določenih stroškov izvrši pobotanje. Če tožeča stranka med postopkom zmanjša tožbeni zahtevek (delni umik), ji pripada od nasprotne stranke strošek samo v razmerju s preostalim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno. Z zakonskim besedilom „v postopku delno uspe“ je mišljen uspeh strank v zadevi kot njen končni uspeh v postopku, saj v določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podlage za ločevanje uspeha v posameznih fazah postopka. Zaradi zmotne uporabe določila ZPP (tretji odstavek 154. člena ZPP) je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti.

6. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določila tretjega odstavka 154. člena ZPP doslej še ni ugotavljalo, kateri stroški so bili v tem dolgotrajnem postopku potrebni, se je pritožbeno sodišče odločilo za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev. Takšna odločitev višjega sodišča ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, glede na to, da je bilo z izpodbijanim sklepom o stroških postopka odločeno le po temelju in bo potrebno še izdati sklep o stroških postopka po višini. Zato pritožbeno sodišče o stroških postopka, ki doslej še nikoli niso bili odmerjeni, ni odločalo samo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev in odmero stroškov postopka.

7. Skladno z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.