Jedro

Po 5. alinei 1. odst. 42. čl. pravilnika o štipendiranju štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl. ZZZPB, to je dohodek na družinskega člana v znesku 130 % zajamčene plače, za več kot 10 %. Pri opredelitvi vštevnih dohodkov se 4. čl. pravilnika sklicuje na Zakon o dohodnini, ki v

6. čl. določa, da se v osnovo za dohodnino všteje vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, zato se tudi ti dohodki, vštevajo pri izračunu dohodka na družinskega člana.

Sprememba, nastala v letu prijave na razpis, ko je tožničina sestra izgubila pravico do preživnine, ne more vplivati na pravico do štipendije. Po zakonu je namreč merilo dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 341-1-205/05 z dne 11.2.2005 ter da se ugotovi njena upravičenost do republiške štipendije za šolsko leto 2004/2005. Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter v posledici zmotne uporabe materialnega prava, pritožila tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo zahtevek na podlagi ugotovljenega dohodka na družinskega člana za leto 2003, ni pa upoštevalo, da so se njeni družini v letu 2005 dohodki zmanjšali za 50.000,00 SIT. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se ji prizna pravica do štipendije.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v sodnem spisu, zlasti iz tožničinih navedb na naroku dne 27.5.2005 izhaja, da ne ugovarja višini ugotovljenega dohodka oz. dohodka na družinskega člana v letu 2003, nepravilno pa se ji zdi, da so bili pri dohodku na družinskega člana upoštevani dohodki, ki jih je na podlagi pogodbe o delu prejela pri družbi M. d.d. in nepravilno sodišče ni upoštevalo, da tožničina sestra V. T. R. od septembra 2004, ko je dopolnila 18 let starosti, ne prejema več preživnine.

Dejavnost štipendiranja se po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami - ZZZBP) uvršča med dejavnosti zaposlovanja, je v javnem interesu in se opravlja kot javna služba. Po merilih iz 2. odst. 56. čl. ZZZPB lahko pridobi republiško štipendijo kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače. Podrobnejša merila in pogoje za pridobitev ter vrnitev in za višino republiških štipendij določi na podlagi 3. odst. 59. čl. ZZZPB minister za delo. Na podlagi tega pooblastila je minister za delo, družino in socialne zadeve predpisal podrobnejša merila in pogoje za uveljavitev pravice do republiških štipendij s Pravilnikom o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu: pravilnik). V 2. čl. pravilnik povzema zakonsko določbo, da pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo, med ostalimi, študentje visokošolskih zavodov, ki morajo izpolnjevati materialni pogoj iz 2. odst. 56. čl. ZZZPS, torej omenjeno omejitev dohodka na družinskega člana. Po 4. čl. pravilnika se dohodek na družinskega člana izračuna iz vsote vseh bruto dohodkov in osebnih prejemkov, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine, izdanih družinskim članom kandidatove družine, upoštevajo pa se tudi njihovi neobdavčljivi dohodki in osebni prejemki, razen prejemkov iz 19. čl. Zakona o dohodnini in prejemkov od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih agencij, ki ne presegajo 51% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Dohodek ali osebni prejemek, pri katerem je, v skladu z Zakonom o dohodnini, osnova za davek znižana za normirane ali dejanske stroške, se kot bruto dohodek ali osebni prejemek upošteva v višini davčne osnove, ugotovljene v odločbi o dohodnini. Po 6. čl. pravilnika se v dohodek kandidatove družine vštevajo tudi prejete preživnine in nadomestila preživnine, do katerih so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova.

Tožena stranka je pri izračunu dohodka na družinskega člana povsem zakonito in v skladu z omenjenim 4. čl. pravilnika upoštevala tožničine dohodke ter dohodke njene matere za leto 2003, ugotovljene z dohodninskima odločbama davčnega urada (priloženi v upravnem spisu). Zakonito je bil upoštevan tudi podatek Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, ki je v dopisu tožničini materi z dne 12.2.2004 sporočil, da je za tožničino sestro v letu 2003 prejela 207.288,00 SIT nadomestila preživnine. Iz vseh znanih podatkov je tožena stranka, ob upoštevanju števila družinskih članov po 12. čl. pravilnika, pravilno izračunala, da letni bruto dohodek na družinskega člana v znesku 937.607,25 SIT za več kot 30% presega zajamčeni osebni dohodek v istem letu 2003 ter je na tej podlagi utemeljeno izdala odločbo, da tožnici v študijskem letu 2004/2005 pravica do štipendije miruje in se ji štipendija ne izplačuje.

Odločba o mirovanju pravice do štipendije je utemeljena s 5. alineo 1. odst. 42. čl. pravilnika, po kateri štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl. ZZZPB za več kot 10%. Izračun je tožena stranka podrobno prikazala v odgovoru na tožbo, tožnica k temu ni imela pripomb. Razlogi, zaradi katerih je tožnica v letu 2003 prejemala dodatne dohodke na podlagi pogodbe o delu in ne preko pooblaščene agencije za posredovanje občasnih in začasnih del študentom, tožene stranke ne zadevajo. Dohodki, prejeti po pogodbi o delu, niso izvzeti pri izračunu dohodka na družinskega člana. Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 71/93 s spremembami -Zdoh), ki je veljal do 31.12.2004, na katerega se pri opredelitvi vštevnih dohodkov sklicuje omenjeni 4. čl. pravilnika, v 6. čl. določa, da se v osnovo za dohodnino všteje vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu.

Prenehanje pravice do nadomestila preživnine za tožničino sestro s 30.9.2004 na pravico ne more vplivati, ker gre za spremembo, nastalo v koledarskem letu vložitve prijave na razpis in ne v letu, ki je po zakonu določeno za izračun višine dohodka na družinskega člana, poleg tega sprememba ni navedena v 36. čl. pravilnika med primeri, zaradi katerih se vloga za republiško štipendijo lahko izjemoma vloži tudi med študijskim letom.

Prvostopna sodba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za odpravo zavrnilne dokončne odločbe tožene stranke, je zato zakonita in je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo.