Jedro

Kolikor se tožnica zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogla odzvati vabilu zavoda za zaposlovanje, bi to morala predhodno sporočiti zavodu, na kar je tudi bila izrecno opozorjena v vabilu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Urad za delo Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje odločil, da se tožnica z dnem 4. 10. 2011 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Prav tako je odločil, da se šest mesecev po dokončnosti odločbe ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb. Odločba je bila izdana na podlagi določbe 129. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če nastopi eden od razlogov določenih v navedeni določbi. V skladu z določbo devete alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD se oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, če ni aktivni iskalec zaposlitve. Ker se tožnica dne 4. 10. 2011 ni odzvala na vabilo zavoda zaradi rehabilitacijskega svetovanja, je s tem šteti, da ni aktivna iskalka zaposlitve, zaradi česar se posledično preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Tožena stranka je z odločbo, št. 11008-1579/2011/2 z dne 16. 2. 2012 zavrnila tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo Urada za delo Ptuj. Pri tem navaja, da se v skladu z določbo 11. člena ZUTD šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se med drugim udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. Enako določa tudi Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence (Uradni list RS, št. 106/2010, v nadaljevanju Pravilnik) v 42. členu. Ker je v obravnavanem primeru nesporno, da se tožnica dne 4. 10. 2011 ni odzvala na vročeno vabilo zavoda zaradi rehabilitacijskega svetovanja, pri čemer je bila opozorjena na posledice neupravičenega izostanka, kakor tudi, da ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek, je prvostopni organ pravilno odločil, da se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Tožnica v tožbi navaja, da gre v obravnavnem primeru za kršitev Ustave RS (členi 3, 3.a, 8., 14., 15., 16., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 35., 54., 125., 127. in 153), Zakona o upravnem postopku, Zakona o zaposlovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Kazenskega zakonika ter Evropske konvencije o človekovih pravicah. Po prometni nesreči je bila na ZPIZ invalidnost I. kategorije brez njene vednosti in predpisanega postopka spremenjena v invalidnost III. kategorije. Rok za prijavo na Uradu za delo je zamudila zaradi neupoštevanja osnovnega pravnega pravila, da morajo vse uradne institucije upoštevati, da je državljan prava nevešča oseba in mu to ne sme škoditi. Navedeno dejstvo ni bilo upoštevano v izpodbijani odločbi, zato povzroča postopke, ki niso v skladu z zakonom. Tako ni bilo upoštevano, da predhodni postopki niso zaključeni s pravnomočno sodbo ter je zadeva na Delovnem sodišču v Ljubljani. Ker postopki niso v skladu z Ustavo RS, ima po določbi 26. člena Ustave RS pravico do povračila škode. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi devete alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD je podan razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti, med katerimi je tudi obveznost udeležbe na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda.

V obravnavanem primeru ni sporno, da se tožnica dne 4. 10. 2011 ni odzvala na vabilo zavoda zaradi rehabilitacijskega svetovanja. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila tožnica v vabilu opozorjena, da mora v primeru, če se na vabilo iz opravičenih razlogov ne bo mogla odzvati, to predhodno sporočiti zavodu in predložiti ustrezna dokazila. Prav tako je bila opozorjena, da če se na vabilo iz neupravičenih razlogov ne bo odzvala, se bo štelo, da ni aktivna iskalka zaposlitve in se bo prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb. Po podatkih spisa tožnica zavoda ni predhodno obvestila o opravičenem razlogu za neudeležbo na svetovalnem razgovoru, niti se ni udeležila razgovora. Tudi v tožbi tožnica temu ne ugovarja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se sodišče strinja z odločitvijo prvostopnega organa in tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje več pogojev za vodenje v evidenci brezposelnih oseb, saj je zaradi neudeležbe na vabilo zavoda izgubila status aktivnega iskalca zaposlitve.

Glede na navedeno sodišče zavrača tožničin tožbeni ugovor, da je zamudila rok, ker je prava nevešča oseba. Iz vabila na razgovor je namreč razvidno, da je organ tožnico v skladu z določbo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) opozoril na posledice v primeru neudeležbe na razgovoru, zato je neutemeljen njen ugovor o kršitvah pravil postopka. V tem postopku tudi ni relevantno, da v zvezi s pravicami tožnice iz naslova invalidskega zavarovanja teče sodni postopek pred pristojnim sodiščem, saj ta postopek ne vpliva na njene obveznosti kot iskalke zaposlitve na podlagi sprejetega zaposlitvenega načrta. Kolikor se zaradi zdravstvenega stanja ni mogla odzvati vabilu, bi to morala predhodno sporočiti zavodu, na kar je tudi bila izrecno opozorjena v vabilu. Iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi bila oproščena obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve v skladu z določbo 44. člena Pravilnika.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Glede na ugotovitev, da je izpodbijana odločba zakonita, sodišče tudi zavrača tožbene ugovore v zvezi s kršitvijo ustavnih pravic in pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.