Jedro

Tožnikov padec je plod nesrečnega naključja, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja zavarovanca toženca.

Sodišče je, kljub ugotovljeni poškodovanosti roba ene od stopnic, zaključilo, da ni moč govoriti o povezavi med poškodovano stopnico in padcem. Te povezave tožniku ni uspelo prepričljivo izkazati. Enako velja tudi glede njegovih zatrjevanj o slabi osvetljenosti stopnišča ter odsotnosti ustreznega oprijemala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca uveljavljal plačilo odškodnine v višini 5.402,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo 45,40 EUR toženčevih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pravočasno pritožbo tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Izpostavlja izpovedbe prič in poudarja, da jih je več izrecno potrdilo obstoj škodnega dogodka. Priče so potrdile, da so škodnemu dogodku botrovale poškodovane stopnice, ter da je bil na njih led in sneg; stopnišče pa je bilo slabo osvetljeno. Sodišče prve stopnje je zaobšlo predmetna pričanja in je dejansko stanje ugotovilo napačno. Sodba je brez odločilnih dejstev oz. so le-ta v nasprotju z listinami v spisu, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Sodišču je bilo pojasnjeno, zakaj je tožnik trditev o poškodovanosti stopnic postavil šele v sodnem postopku. Neprepričljiva je obrazložitev v delu, ki se nanaša na osvetljenost stopnišča. Ni jasno, kakšne dodatne in konkretne navedbe naj bi tožnik postavil v zvezi z osvetljenostjo. Vse to kaže na pretirane zahteve, ki jih sodišče postavlja tožniku. Postopek je bil voden izrazito pristransko, zato je pooblaščenec že na naroku predlagal izločitev sodišča. Nesmiselno je pisanje sodišča v zvezi z oprijemalom. Razpravljanje o tem, kako je poškodovani rob stopnice prispeval k tožnikovem padcu, je nesmiselno. Sodišče je nelogično zaključilo, da je tožnikov padec posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja zavarovanca toženca. Vsakdo, ki se poškoduje na odkrušenih stopnicah, ki so botrovale padcu, bi moral dobiti odškodnino za nastalo škodo.

Sodišče je zahtevek zavrnilo brez prepričljivih argumentov ter v nasprotju z dokazi in listinami v spisu, zato pritožnik predlaga ugoditev njegovi pritožbi in spremembo odločitve prvega sodišča. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi naslednjih ugotovljenih dejstev: - tožnik zasneženosti in poledenelosti stopnic na dan padca 19. 1. 2014 ni izkazal; - čiščenje stopnišča se je izvajalo trikrat tedensko; - ena od stopnic je imela poškodovan rob.

6. Prvo sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni izkazal vseh predpostavk odškodninskega delikta. Opozorilo je na odsotnost trditvenega bremena glede vzročne zveze med poškodovanim robom stopnice in tožnikovim padcem ter na spreminjanje oz. dopolnjevanje tožnikovih trditev v zvezi z okoliščinami škodnega dogodka.

7. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključku prvega sodišča, da je tožnikov padec plod nesrečnega naključja, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja zavarovanca toženca. Dvoma v pravilnost zaključka prvega sodišča pritožba ne uspe vzbuditi. Razloge za nesledenje tožnikovim zatrjevanjem o padcu na zasneženih in poledenelih stopnicah je prvo sodišče nanizalo v 6. in 7. točki obrazložitve. Ti so prepričljivi in notranje skladni. Nobena od prič, ki jih izpostavlja pritožba, tožnikovega padca ni videla. Zato ni mogoče slediti pritožbenemu očitku o potrditvi prič, da so škodnemu dogodku botrovale poškodovane stopnice. Tudi o poledenelosti in zasneženosti stopnice so priče izpovedovale le na podlagi tistega, kar jim je povedal tožnik A. A. je izpovedala, da je bila podlaga zaradi večernih ur delno poledenela, snega pa ni bilo oziroma se ni spominjala, če je prej padal sneg. Pritožba zmotno meni, da so razlogi sodbe v nasprotju z izjavami prič. Nobena od zaslišanih prič ni potrdila, da je tožnik padel na poledeneli in zasneženi stopnici oz. na stopnici, ki je bila poškodovana, saj tožnikovega padca nihče ni videl. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da že nekaj dni pred škodnim dogodkom temperature niso padle pod ledišče ter da v času od 16. 1. 2014 do 19. 1. 2014 ni snežilo, zato tudi ni bilo potrebe po izvajanju zimske službe. Posledično pa so tudi tožnikove navedbe o neustreznem izvajanju čiščenja neutemeljene.

8. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge za dvom v tožnikovo verodostojnost. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je nenavadno, da je tožnik šele štiri leta po dogodku začel zatrjevati, da je padcu botrovala poškodovana stopnica. Še toliko bolj, ker je bil – kot pravilno opozarja prvo sodišče – v dogovarjanjih s tožencem že pred pravdo, vendar niti v odškodninskem zahtevku ali v pritožbi zoper odločitev zavarovalnice ni omenil, da je padel zaradi poškodovane stopnice. Glede na celoten sklop okoliščin je sodišče, kljub ugotovljeni poškodovanosti roba ene od stopnic, zaključilo, da ni moč govoriti o povezavi med poškodovano stopnico in padcem. Te povezave tožniku ni uspelo prepričljivo izkazati. Enako velja tudi glede njegovih zatrjevanj o slabi osvetljenosti stopnišča ter odsotnosti ustreznega oprijemala.

9. Dokazna ocena prvega sodišča je prepričljiva in notranje skladna ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. Pritožbeno sodišče poudarja, da dejstvo poškodovanosti stopnice samo po sebi še ne utemeljuje toženčeve odškodninske odgovornosti. Tožnik ni izkazal, da je padel ravno zaradi poškodovane stopnice oz. zaradi neustrezne osvetljenosti stopnišča. Navedenega nobena od prič ni potrdila, saj tudi niso prisostvovale padcu.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o pristranskosti sodišča ter pritožbena navedba, da je tožnikov pooblaščenec že na naroku predlagal izločitev sodišča. O čem takem iz zapisnika oz. spisovne dokumentacije ne izhaja.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.