14/5-1992

S K L E P

Ustavno sodišče je na pobude Stranke demokratične prenove Slovenije, Sveta kranjskih sindikatov in Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Brežice v postopku za oceno ustavnosti 111. člena stanovanjskega zakona na seji dne 14/5-1992

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobud in ne začne postopka za oceno ustavnosti 111. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I).

O b r a z l o ž i t e v

Ustavno sodišče je zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo zadeve, v katerih pobudniki izpodbijajo 111. člen stanovanjskega zakona.

Stranka demokratične prenove meni, da je izpodbijani člen v neskladju z 42., 67. in 69. členom ustave, ker posega v svobodo političnega združevanja, ker brez odškodnine razlašča stanovanja, na katerih so imele pravico uporabe delovne skupnosti bivših družbenopolitičnih organizacij in ki so na podlagi pravnega nasledstva njena lastnina. Pobudnica trdi, da izpodbijana zakonska določba brez ustavne podlage dela razlike med lastninskimi pravicami bivših družbenopravnih oseb, čeprav so delovne skupnosti bivših družbenopolitičnih organizacij pridobile pravico do uporabe stanovanj na enakih podlagah kot bivše temeljne organizacije ali delovne skupnosti organizacij združenega dela. Osnova so bili prispevki iz bruto osebnih dohodkov ali sredstva skupne porabe.

Stanovanjski prispevek so po zakonu plačevali tudi delavci v delovnih skupnostih bivših družbenopolitičnih organizacij. Kot namenska sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj so se zbirala tudi sredstva članarin njenih članov kot prostovoljnih prispevkov. Stranka demokratične prenove trdi, da je na podlagi registracije po zakonu o političnem združevanju postala pravna naslednica bivše ZKS - SDP oz. ZKS, s čimer je tudi lastnina prejšnje družbenopravne osebe prešla na novonastalo politično stranko. Svet kranjskih sindikatov v pobudi meni, da je sindikat na podlagi prejšnjih predpisov spadal med družbenopolitične organizacije, vendar pa ne glede na takratne formalno-pravne opredelitve dejansko nikoli ni bil družbenopravna oseba, lastnina, s katero je upravljal, pa ne družbena lastnina. Sindikat se je financiral iz lastnih virov, predvsem iz članarine, in ni prejemal dotacij družbenopolitične skupnosti. Zato pobudnik meni, da je bil sindikat civilnopravna oseba, njegova sredstva pa lastnina civilnopravne osebe. Iz teh virov so bila kupljena tudi stanovanja, ki torej niso bila družbena lastnina. Zato po pobudnikovem mnenju 111. člen stanovanjskega zakona ne more veljati na splošno za vse bivše družbenopolitične organizacije, temveč le za tiste družbenopolitične organizacije, ki jih je dotirala družbenopolitična skupnost.

Razlogi Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Brežice so po vsebini enaki razlogom prve pobudnice. Sekretariat meni, da so delavci v delovnih skupnostih državnih organov združevali denarna sredstva v sklad skupne porabe - stanovanjski del, kakor delavci v podjetjih. Gre torej za posebna družbena sredstva, ki so last delavcev, zaposlenih v delovnih skupnostih državnih organov oziroma njihovih pravnih naslednikov. Zato so ti delavci, ki so zaposleni v delovnih skupnostih državnih organov, v neenakem položaju z delavci v podjetjih, izpodbijana zakonska določba pa je v neskladju s 14. členom ustave RS.

Po 111. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I) so Republika Slovenija in občine postale z dnem uveljavitve tega zakona lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, na katerih so imele pravico uporabe delovne skupnosti državnih organov in bivših družbenopolitičnih organizacij.

Zveza komunistov in zveza sindikatov ter njune posamezne organizacijske oblike so bile po ustavi iz leta 1974 družbenopolitične organizacije. Za uresničevanje svojih ciljev so družbenopolitične organizacije razpolagale s sredstvi, ki so bila, ne glede na vire, po 75. členu te ustave družbena sredstva. Zato so tudi zneski članarin kot prostovoljni prispevki njenih članov postali družbena sredstva, s katerimi je razpolagala družbenopolitična organizacija.

Delavci, ki so opravljali strokovna, administrativna, pomožna in druga dela za družbenopolitično organizacijo in družbenopolitično skupnost, so oblikovali delovne skupnosti kot družbene pravne osebe, ki so imele pravico nastopati v pravnem prometu družbenih sredstev ter opravljati druge pravne posle in dejanja v okviru svoje pravne sposobnosti (pravice razpolaganja), določene z zakonom in splošnimi akti (32. člen ustave iz leta 1974 v zvezi s 13. točko amandmaja XIII, 40. in 201. člen zakona o združenem delu). Po 203. členu zakona o združenem delu je imela družbenopolitična organizacija oz. družbenopolitična skupnost pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki so jih upravljali delavci in drugi delovni ljudje te družbenopravne osebe.

Državni organi (sekretariati, komiteji, sodišča) niso pravne osebe. Pravice in obveznosti delavcev v delovnih skupnostih državnih organov je urejal zakon o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88). Po 133. členu tega zakona je o uporabi sredstev za skupno porabo odločala delovna skupnost v skladu z osnovami in merili v samoupravnem splošnem aktu.

Pravic in obveznosti delavcev v delovni skupnosti

družbenopolitične organizacije ni urejal posebni zakon, zanje so se smiselno uporabljale določbe zakona o združenem delu (383. člen).

Delovne skupnosti državnih organov in delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij so prenehale obstajati po sili zakonov še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona. Zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89 in 46/90) je ukinil delovne skupnosti tudi v družbenopolitičnih organizacijah, zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in 5/91) pa delovne skupnosti v državnih organih.

Po sprejemu zakona o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89) je prišlo v Sloveniji do ustanavljanja političnih organizacij kot civilnopravnih oseb. Po razglasitvi amandmajev IX in XCII k tedanji ustavi je bila dana ustavna podlaga za svobodno ustanavljanje sindikatov kot neodvisnih delavskih organizacij.

Z vpisom v register političnih strank po zakonu o političnem združevanju je takratna ZK oziroma ZK - SDP postala politična organizacija. Vendar s tem vpisom družbena sredstva, s katerimi je upravljala kot družbenopolitična organizacija, niso postala njena lastnina. Takih določb o preoblikovanju družbene lastnine v premoženje političnih organizacij zakon o političnem združevanju nima.

S prenehanjem delovnih skupnosti v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi s prenehanjem samih družbenopolitičnih organizacij je ostalo družbeno premoženje, s katerim so le-te upravljale, brez titularja, vendar je še vedno bilo družbena lastnina in kot neolastninjeno premoženje namenjeno za zadovoljevanje družbenih potreb. Preoblikovanje družbene lastnine v druge oblike lastnine je uredil stanovanjski zakon, ki je imel ustavno podlago za lastninjenje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v tretji točki ustavnega amandmaja XCIX, po kateri se z zakonom ureja preoblikovanje družbene lastnine v javno in druge oblike lastnine ter omejitve lastnine. Kot kriterij za lastninjenje je zakon razlikoval subjekte, ki so ob uveljavitvi zakona obstajali in so imeli pravico uporabe na stanovanjih in stanovanjskih hišah, od onih subjektov, ki niso več obstajali in zato pravice uporabe niso več imeli. Tako po 111. členu stanovanjskega zakona postanejo Republika Slovenije in občine lastniki družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, na katerih so imele pravico uporabe bivše delovne skupnosti državnih organov in bivših družbenopolitičnih organizacij, druge pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, pa po 112. členu zakona postanejo lastniki teh stanovanj. Gre za dva različna dejanska stanova, ki ju zakon različno ureja in zato ni kršena ustavna pravica o enakosti pred zakonom (14. člen ustave).

Izpodbijana zakonska določba določa način pridobivanja lastnine in ureja pravno nasledstvo do stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki doslej ni bilo urejeno. Zato ni v neskladju z ustavnimi določbami o lastnini (67. in 69. člen ustave), kakor tudi ne z ustavno pravico do zbiranja in združevanja (42. člen ustave). Izpodbijana določba preoblikuje družbeno lastnino tako, da ji določa lastnike. S preoblikovanjem družbene lastnine se bodo družbena stanovanja in stanovanjske hiše še vedno uporabljala v svojem prvotnem namenu, služila bodo za zadovoljevanje potreb družbene skupnosti.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I) in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek

L O Č E N O M N E N J E

k sklepu št. U-I-94/91 z dne 14.5.1992

Ustavno sodišče bi moralo pobudo prvih dveh pobudnikov sprejeti in nato v postopku oceniti, ali sta ZKS -SDP in Zveza sindikatov res že prešli iz statusa nekdanjih družbenopravnih oseb v status civilnopravnih oseb, kdaj se je to eventualno zgodilo in kakšne so v tem primeru pravne posledice takega prehoda (če te posledice zakonsko niso bile urejene in je bilo ob sprejemanju zakona o političnem združevanju to vprašanje namenoma prepuščeno kasnejši zakonski ureditvi, delovanje in status sindikatov pa ne takrat ne danes nista bila zakonsko urejena).

Ne strinjava se s trditvijo, zapisano v obrazložitvi sklepa, da so se po zakonu o političnem združevanju ustanavljale politične organizacije kot civilnopravne osebe, saj so bile kot ustavna podlaga za sprejem zakona o političnem združevanju navedene ustavne določbe o družbenopolitičnih organizacijah. Podlaga za to stališče je bilo že spomladi 1989 izdelano in kasneje v skupščini splošno akceptirano stališče zakonodajno-pravne komisije, da število družbenopolitičnih organizacij ni omejeno na pet dotedaj obstoječih in da se torej lahko ustanavljajo še nove, ki so tedaj res že nastajale (SDZ, socialdemokratska zveza, Zeleni itd.).

Brez takega pojmovanja v tistem času najbrž tudi sprejem zakona o političnem združevanju sploh ne bi bil mogoč. Politične organizacije so se takrat torej vsekakor ustanavljale kot DPO, torej kot družbenopravne osebe in ne kot civilnopravne osebe. To potrjuje tudi določba drugega odstavka 23. člena ZPZ, po kateri SDK (ki je bila pristojna le za nadzorovanje uporabe družbenih sredstev) nadzoruje tudi finančno poslovanje političnih organizacij in to v celoti (ne morda le poslovanja s sredstvi, ki bi jih te dobile od proračuna in podobno, tako kot je bilo to delno urejeno za nadzorovanje finančnega poslovanja društev).

S o d n i k a

dr. Tone Jerovšek

mag.Matevž Krivic

Ljubljana, 21.5.1992