Jedro

Pritožbe zoper sklep ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke (pravne osebe), pritožbi pa tudi ni bilo priloženo pooblastilo, iz katerega bi izhajalo, da je poleg direktorja za podpisovanje vlog pristojna druga oseba. Ker pritožba tako ni popolna, jo je bilo potrebno zavreči (ZPP čl. 355).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke vloženo dne 28. 10. 2013 zoper sklep opr. št. Pd 269/2013 z dne 26. 9. 2013. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugotovi, da je pritožba popolna in sposobna za obravnavanje oziroma podredno, vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo strogo formalistično stališče, ki je neživljenjsko in v nasprotju z namenom zakona. Res je pritožba tožene stranke vsebovala besedo „za“ in podpis osebe, ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar ta pomanjkljivost ni takšne narave, da pritožba ne bi bila sposobna za obravnavanje. Določilo „podpis pritožnika“ je potrebno razumeti tako, da je bistveni sestavni del pritožbe naziv in identifikacijski znak pritožnika. Ker se pravne osebe navzven identificirajo predvsem z žigom, ki zadostuje ugotovitvi, kdo je oseba, ki to vlogo pošilja, kar pritožba vsebuje, je jasno, kdo je pritožbo vložil in v čigavem imenu. Nadalje navaja, da tožena stranka v pravnem pouku na izpodbijanem sklepu ni bila opozorjena, da mora pritožba vsebovati lastnoročni podpis pritožnika, zato je menila, da je s podpisom druge pooblaščene osebe temu določilu zadoščeno. Konkretna odločitev sodišča prve stopnje odločno posega v pravico stranke, da o njeni pravici vsebinsko odloči sodišče, kar ni v skladu z namenom določb ZPP ali načelom sorazmernosti posegov v pravice in dolžnosti stranke, ki je v konkretnem primeru laik v pravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, saj tožena stranka v pritožbi teh ni določno uveljavljala, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep, s katerim je zavrglo njen odgovor na pritožbo. Ugotovilo je, da pritožbe ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, pritožbi pa tudi ni bilo priloženo pooblastilo, iz katerega bi izhajalo, da je poleg direktorja za podpisovanje vlog pristojna tudi druga oseba. Zato je štelo, da pritožba ni popolna, saj ne vsebuje vsega, kar bi po določbi 335. člena ZPP morala. Ker se v postopku s pritožbo po določbi 336. člena ZPP ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče prve stopnje po predsedniku senata skladno s 1. odstavkom 343. člena ZPP pritožbo zavrglo brez naroka.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP pa na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, le še odgovarja: Neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje, da je zavzelo strogo formalistično stališče, ko je pritožbo tožene stranke zavrglo, ker je ni podpisal zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba. ZPP v 105. členu jasno določa, da je tudi pritožba vloga, ki mora biti razumljiva in vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Določa tudi, da se za izviren podpis vložnika šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Ta določba se nanaša tako na fizične kot tudi na pravne osebe in velja za vse. Zato so pritožbene navedbe, da je za pravne osebe dovolj njen žig in da v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni bila poučena, da mora pritožba vsebovati lastnoročni podpis pritožnika. Ker je tožena stranka pravna oseba, ki posluje v prometu z drugimi fizičnimi in pravnimi osebami, ji je zagotovo znano, da jo pri poslih predstavlja zakoniti zastopnik oziroma od njega pooblaščena oseba, če pa bi tožena stranka prebrala sklep o zavrženju odgovora na tožbo, pa bi lahko na podlagi 2. točke obrazložitve ugotovila, da za pravno osebo podpisuje zakoniti zastopnik.

Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, saj jih stranka ni priglasila.