Jedro

Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je odgovor na ugovor vložil po pozivu sodišča in opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor ter da je odgovor na ugovor pravno sredstvo, katerega nevložitev pomeni, da upnik dolžnikove navedbe v ugovoru priznava kot resnične. Dolžnica je v ugovoru obrazloženo nasprotovala upnikovi terjatvi po višini. Trdila je, da je od kredita 190.000,00 EUR črpala sredstva le v višini 150.000,00 EUR, preostanka v znesku 40.000,00 EUR pa ni nikoli koristila, in da je banki vrnila 50.130,00 EUR, zato je zahteva upnika po znesku 141.506,09 EUR neupravičena. Za svoje trditve je predlagala zaslišanje strank, priče in predložila listinski dokaz. Glede na takšno vsebino ugovora je upnik po prejemu dopisa sodišča z dne 16. 9. 2015, iz katerega izhaja, da je ugovor dolžnice obrazložen, in v katerem ga je sodišče pozvalo k vložitvi odgovora in opozorilo na posledico iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru dolžnice sledilo. V izogib takšni posledici je na ugovor moral odgovoriti.

Poleg tega je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, pritožbeno sodišče meni, da je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa ni primer v tem postopku, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 852,17 EUR.

II. Dolžnik je dolžan upniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbe v višini 126,63 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za povrnitev stroškov, priglašenih v vlogi z dne 8. 10. 2015. 2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščenki in navaja, da je z vlogo z dne 8. 10. 2015 priglasil stroške odgovora na ugovor, ki ga je vložil po pozivu sodišča na vložitev in po opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor. Pojasnjuje, da je odgovor na ugovor pravno sredstvo, katerega nevložitev pomeni, da upnik dolžnikove navedbe v ugovoru priznava kot resnične, kar izhaja iz prvega odstavka 58. člena ZIZ. Če se torej z ugovornimi navedbami ne strinja, mora za zaščito svojih interesov vložiti pravočasen odgovor, sicer se šteje, da so ugovorne navedbe dolžnika resnične. Le pravočasna podaja obrazloženega odgovora zagotavlja upniku varstvo pravic, saj upnik ne more vedeti, kako bo sodišče odločilo o ugovoru. Upnik ni mogel z zagotovostjo vedeti, da bo sodišče štelo ugovor za neobrazložen, zato je vložitev odgovora na ugovor, v katerem je odgovoril na ugovorne navedbe, utemeljena. Stroški, ki jih je priglasil za sestavo odgovora na ugovor, so nedvomno objektivno potrebni stroški, ki bi jih sodišče moralo naložiti v plačilo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, saj se nanašajo na dejanja v postopku, ki se tičejo razjasnitve relevantnih okoliščin glede višine terjatve, obračuna, pojasnila obračuna in delnega plačila terjatve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi, upniku prizna priglašene stroške in dolžniku naloži v plačilo tudi stroške te vloge kot nadaljnje stroške postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Pravna podlaga za odločitev o upnikovih stroških odgovora na ugovor je peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, je torej njihova potrebnost za postopek izvršbe.

7. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je odgovor na ugovor vložil po pozivu sodišča in opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor ter da je odgovor na ugovor pravno sredstvo, katerega nevložitev pomeni, da upnik dolžnikove navedbe v ugovoru priznava kot resnične. Dolžnica je v ugovoru obrazloženo nasprotovala upnikovi terjatvi po višini. Trdila je, da je od kredita 190.000,00 EUR črpala sredstva le v višini 150.000,00 EUR, preostanka v znesku 40.000,00 EUR pa ni nikoli koristila, in da je banki vrnila 50.130,00 EUR, zato je zahteva upnika po znesku 141.506,09 EUR neupravičena. Za svoje trditve je predlagala zaslišanje strank, priče in predložila listinski dokaz. Glede na takšno vsebino ugovora je upnik po prejemu dopisa sodišča z dne 16. 9. 2015, iz katerega izhaja, da je ugovor dolžnice obrazložen, in v katerem ga je sodišče pozvalo k vložitvi odgovora in opozorilo na posledico iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru dolžnice sledilo. V izogib takšni posledici je na ugovor moral odgovoriti.

8. Sodišče prve stopnje je odločitev v izpodbijanem sklepu utemeljilo z obrazložitvijo, da je upnik v odgovoru na ugovor potrdil dolžničine navedbe, da je bil kredit črpan le delno v višini 150.000,00 EUR in zato v tem delu ni bil potreben za izvršbo, saj je potrdil le to, kar bi se sicer, če na ugovor ne bi odgovoril, štelo za resnično, zato v tem delu njegov odgovor ni bil potreben. V nadaljevanju je nasprotoval trditvam dolžnice, da naj ne bi upošteval vračila kredita v višini 50.130,00 EUR, glede teh trditev pa dolžnica tudi ni predložila nobenih dokazov, zato je sodišče njen ugovor v tem delu štelo za neobrazložen, to pa pomeni, da tudi v kolikor upnik ne bi nasprotoval trditvi dolžnice o vračilu kredita v tem znesku, bi sodišče to trditev dolžnice štelo za neutemeljeno in odgovor upnika ni v ničemer izboljšal njegovega položaja v postopku, zato odgovor na ugovor tudi v tem delu ni bil potreben.

9. Takšne odločitve sodišča prve stopnje upnik ob predhodnem postopanju sodišča, ko ga je z dopisom z dne 16. 9. 2015 pozvalo k vložitvi odgovora na obrazložen ugovor in ga opozorilo na posledico nastopa domneve iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, ni mogel predvideti. Na ugovor dolžnice je torej utemeljeno odgovoril. Poleg tega je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, pritožbeno sodišče meni, da je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa ni primer v tem postopku, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj. Upnikov odgovor na ugovor je bil tako v danem primeru potreben in je upnik z njim zagotovil varstvo svojih pravic v postopku.

10. Glede na pojasnjeno ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da pri stroških njegove sestave ne gre za potrebne izvršilne stroške. Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so namreč vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega postopka. Za izvršbo so tako nepotrebni le tisti stroški, ki so pretirani in odvečni za postopek in pa tudi stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega subjektivnega vidika, objektivno gledano pa ne pripomorejo k uspehu izvršbe.

11. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je upnik utemeljeno priglasil stroške odgovora na ugovor, v katerem je pojasnil in odgovoril na dolžničine ugovorne navedbe. Upnikovi pritožbi je zato ugodilo in sklep spremenilo tako, da mu je kot stroške, potrebne za izvršbo, priznalo stroške sestave odgovora na ugovor v višini 1.500 točk (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife - OT), kar ob vrednosti točke 0,459 EUR, prištetju materialnih stroškov v znesku 10,00 EUR (upnik jih je priglasil v pavšalnem znesku v okviru tretjega odstavka 11. člena OT) ter 22% DDV skupaj znašajo 852,17 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroška priglašene sodne takse mu ni priznalo, saj ta za odgovor na ugovor ni predpisana.

12. Upnik je s pritožbo uspel, zato je pritožbeno sodišče njegove pritožbene stroške kot za izvršbo potrebne stroške naložilo v plačilo dolžnici (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ). Na podlagi 6. točke tar. št. 27 OT mu je (glede na vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku) za sestavo pritožbe priznalo 200 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 91,80 EUR. Ob prištetju materialnih stroškov v pavšalnem znesku, ki se na podlagi tretjega odstavka 11. člena OT obračuna v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, kar v tem primeru znaša 1,83 EUR, ter sodne takse za pritožbo (tar. št. 4033 Zakona o sodnih taksah) v višini 33,00 EUR, pritožbeni stroški upnika skupaj znašajo 126,63 EUR.