Jedro

Pravnomočna sodba je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki pa ga je potrebno za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina (22. člen ZKZ).

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Upravna enota Piran je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog tožeče stranke za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči s parc. št. 453, 454, 456/2, 451 in 455, vse k.o. A., ki ga je vložila na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. P 238/2005 z dne 28. 2. 2007, ki je postala pravnomočna dne 19. 2. 2008. Po določbi 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-UPB1, v nadaljevanju ZKZ) mora oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, pri upravni enoti podati vlogo za odobritev pravnega posla najpozneje v šestdesetih dneh po poteku roka za sprejem ponudbe, ki je trideset dni po objavi ponudbe na oglasni deski upravne enote. C. je ponudbo za prodajo navedenih zemljišč vložilo dne 12. 4. 2005, od dne 14. 4. 2005 do dne 16. 5. 2005 pa je bila ponudba objavljena na oglasni deski prvostopnega organa. Tožeča stranka je ponudbo pravočasno sprejela, vlogo za odobritev pravnega posla pa je vložila prepozno. Zakonski rok se je, glede na določbo 22. člena ZKZ, iztekel dne 15. 7. 2005, tožeča stranka pa je vlogo za odobritev pravnega posla vložila dne 7. 7. 2009, zato jo je bilo potrebno kot prepozno zavreči na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP).

Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je drugostopni organ z odločbo, št. 33008-166/2009/4 z dne 25. 2. 2010, zavrnil. V odločbi navaja, da je prvostopni organ odločil pravilno, ko je vlogo tožeče stranke kot prepozno zavrgel, vendar je za odločitev navedel napačne razloge. Tožeča stranka namreč odobritve pravnega posla ni predlagala na podlagi pogodbe, ki bi jo sklenila s prodajalcem nepremičnin, pač pa na podlagi pravnomočne sodbe, ki tak pravni posel nadomešča. V takšnem primeru pa začne po ustaljeni sodni praksi šestdesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (1. odstavek 22. člena ZKZ) teči od dneva pravnomočnosti sodne odločbe dalje. Sodba Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. P 238/2005 z dne 28. 2. 2007, je postala pravnomočna dne 19. 2. 2008, zato je bila vloga za odobritev pravnega posla, ki je bila vložena dne 7. 7. 2009, vložena prepozno (rok se je iztekel dne 20. 4. 2008). Drugostopni organ še dodaja, da je rok iz 1. odstavka 22. člena ZKZ prekluzivni rok in zato stranka v primeru zamude izgubi pravico do odobritve pravnega posla in s tem posledično možnost pravno veljavnega prenosa lastninske pravice na nepremičninah.

Tožeča stranka se z zavrženjem njene vloge kot prepozne ne strinja, zato vlaga tožbo, v kateri navaja, da je na podlagi pravnomočne sodbe, po kateri je C. kot prodajalec dolžno z njo kot kupcem skleniti prodajno pogodbo za sporna kmetijska zemljišča, sicer bo pogodbo nadomestila sodba, predlagala vpis prenosa lastništva v zemljiški knjigi. Meni, da v takšnem primeru odobritev pravnega posla ni potrebna, saj pravnomočne sodbe vežejo vse državne organe. Vlogo za odobritev je zato vložila v prepričanju, da bo ta zavržena iz razloga, ker odobritev ni potrebna. Glede na navedeno sodišču primarno predlaga, da odloči, da odobritev zadevnega pravnega posla ni potrebna, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi.

Tožeča stranka se v pripravljalnih vlogah z dne 14. 4. 2010 in z dne 31. 5. 2010 sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 714/2008 z dne 4. 3. 2010, s katero je bila zavrnjena revizija C. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 711/2007 z dne 19. 2. 2008, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. P 238/2005 z dne 28. 2. 2007. V citirani sodbi je Vrhovno sodišče RS navedlo, da v tej zadevi tožeča stranka ni vezana na šestdesetdnevni rok iz 1. odstavka 22. člena ZKZ.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Ker je upravni organ druge stopnje zavrženje vloge tožeče stranke za odobritev pravnega posla utemeljil z drugačnimi razlogi kot prvostopni organ, je sodišče zakonitost izpodbijanega sklepa presojalo tudi v okviru razlogov drugostopenjske odločbe. Pritožbeni organ ima namreč za tako ravnanje pooblastilo v 3. odstavku 248. člena ZUP (v zvezi s 1. odstavkom 259. člena ZUP), po katerem, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.

V tej zadevi med strankama ni sporno, da je C. dne 12. 4. 2005 pri prvostopnem organu vložilo ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč s parc. št. 453, 454, 456/2, 451 in 455, vse k.o. A., ki je bila od dne 14. 4. 2005 do dne 16. 5. 2005 objavljena na oglasni deski upravne enote. Med strankama tudi ni sporno, da je tožeča stranka ponudbo pravočasno sprejela (4. odstavek 20. člena ZKZ) in da kasneje med prodajalcem in tožečo stranko ni prišlo do sklenitve pogodbe za prodajo navedenih kmetijskih zemljišč, ker prodajalec pravnega posla ni hotel skleniti. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Piranu vložila zahtevek, da je C. kot prodajalec z njo kot kupcem dolžno skleniti prodajno pogodbo za prodajo spornih kmetijskih zemljišč in dovoliti, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo vknjiži kot njihova lastnica, sicer bo takšno pogodbo nadomestila pravnomočna sodba. Sodišče je zahtevku tožeče stranke s sodbo, opr. št. P 238/2005 z dne 28. 2. 2007, ugodilo. Citirana sodba je postala pravnomočna dne 19. 2. 2008 na podlagi sodbe Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 711/2007 z dne 19. 2. 2008. Zoper slednjo sodbo je C. vložilo revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo s sodbo, opr. št. II Ips 714/2008 z dne 4. 3. 2010. Pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Piranu z dne 28. 2. 2007 v izreku vsebuje vse elemente, ki jih mora vsebovati prodajna pogodba in po svojem učinku in naravi nadomešča pogodbo, ki bi jo sicer tožeča stranka in C. morali skleniti na podlagi sprejete ponudbe. Neutemeljena je zato tožbena navedba, da odobritev pravnega posla v primeru tovrstne sodbe ni potrebna. Pravnomočna sodba je namreč enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki pa ga je potrebno za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina (22. člen ZKZ).

V 1. odstavku 22. člena ZKZ je določeno, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najkasneje v šestdesetih dneh po poteku roka iz 4. odstavka 20. člena tega zakona (torej po poteku tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote). Ker pa navedeno v primeru, kot je tudi konkretni, ko prodajalec pogodbe noče skleniti, ni mogoče, je sodna praksa oblikovala že ustaljeno stališče, da se v primeru, ko stranka sklenitev pogodbe (oziroma po nekaterih mnenjih le zahtevo za izstavitev zemljiškoknjižne listine) v skladu s ponudbo zahteva na rednem sodišču v pravdnem postopku, zgoraj navedeni šestdesetdnevni rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla varuje, dokler postopek pred pravdnim sodiščem ni pravnomočno končan (primerjaj s sodbami Upravnega sodišča RS, opr. št. U 357/2008 z dne 13. 10. 2009, opr. št. U 2447/2007 z dne 26. 8. 2008, opr. št. U 2322/2005 z dne 5. 9. 2006, opr. št. U 2233/2008 z dne 20. 10. 2009, opr. št. U 2447/2007 z dne 26. 8. 2008, opr. št. I U 1474/2009 z dne 22. 6. 2010, opr. št. II U 59/2010 z dne 22. 9. 2010).

Glede na navedeno je po presoji sodišča, ob upoštevanju nespornih dejstev, da je sodba Okrajnega sodišča v Piranu, ki je v tej zadevi nadomestila sklenitev pravnega posla, postala pravnomočna dne 19. 2. 2008 in da je tožeča stranka vlogo za odobritev tega pravnega posla vložila dne 7. 7. 2009, prvostopni organ ravnal zakonito, ko je vlogo kot prepozno zavrgel na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.

Tožeča stranka se v pripravljalnih vlogah sklicuje na mnenje Vrhovnega sodišča RS, da šestdesetdnevni rok iz 1. odstavka 22. člena ZKZ veže le tistega, ki je s ponudnikom prvi sklenil pogodbo na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, v drugih primerih pa stranke na ta rok ne morejo biti vezane. Vrhovno sodišče RS je to mnenje navedlo v sodbi, opr. št. II Ips 714/2008 z dne 4. 3. 2010, ko je odločalo v zadevi sklenitve prodajne pogodbe. Upravno sodišče RS, ki je pristojno za odločanje v zadevah odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči, pa je prav zaradi navedenega, ker stranka, ki s ponudnikom ne sklene pravnega posla takoj po sprejemu ponudbe, pri odobritvi pravnega posla ne more biti vezana na rok kot dobesedno izhaja iz določbe 1. odstavka 22. člena ZKZ, sprejelo zgoraj navedeno stališče. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo upravnih aktov obeh stopenj pravilen, da je prvostopni organ vlogo za odobritev pravnega posla pravilno zavrgel iz razlogov, ki jih je navedel drugostopni organ, ter da so tožbeni ugovori neutemeljeni.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med strankama ni sporno, in je v konkretnem primeru sodišče presojalo pravilno uporabo materialnega in procesnega prava, je odločitev na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na nejavni seji.

K točki 2 izreka: Tožeča stranka je v tožbi predlagala tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.