Jedro

Vložitev tožbe zaradi motenja posesti nima vpliva na tek roka iz 1. odst. 58. člena ZTLR, če na podlagi pravnomočnega sklepa v motenjski zadevi ni bila predlagana izvršba v roku iz 444. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo ukinilo dosedanjo služnostno pravice pešpoti preko parc.št. 3 k.o. O. med drevjem na tej parceli v korist parcel 5/2, 5/1 in 4 k.o. O. do pokopališča. Ustanovilo je služnostno pravico hoje po parc.št. 3 k.o. O. v korist spredaj navedenih parcel tako, da poteka z javne poti po tlakovani poti, obdani z varnostno ogrado preko parc.št. 3 k.o. O. proti pokopališču in cerkvi. Tožencema je še naložilo, da tožnici povrneta pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožujeta toženca, ki uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navajata, da prvostopno sodišče ni upoštevalo bistvenega pravila pri določanju prestavitev služnosti, to je, da novoustanovljena služnostna pot ne sme za služnostnega upravičenca pomeniti poslabšanja pogojev. Nova pot pa je strma in daljša, kar nedvomno za toženca, ki sta starejša pomeni bistveno poslabšanje uporabe poti od dosedanje služnosti. Dosedanja služnost ni za tožečo stranko predstavljala nobenega bremena, stanje kot ga je na stari trasi ugotovilo ob ogledu prvostopno sodišče pa je nastalo šele 14 dni pred sodnim ogledom. V danem primeru tudi ne pride v poštev 3-letni rok neuporabe, saj ta rok ne teče v primeru, ko je služnostni upravičenec zaradi motenja posesti onemogočen izvrševati svojo pravico. Odločba v motenjski pravdi je postala pravnomočna, toženca pa nista predlagala izvršbe zato, ker je tožnica med tem vložila predmetno tožbo. Treba bi bilo postaviti izvedenca gradbeno-geodetske stroke, da bi podal strokovno mnenje o tem, ali prestavitev služnosti pomeni poslabšanje pogojev uporabe služnosti pešpoti.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku iz dveh razlogov, zato ker je po presoji prvostopnega sodišča dosedanja služnostna pravica prenehala zaradi več kot 3-letnega neizvrševanja in pa zato, ker po presoji prvostopnega sodišča novoustanovljena služnostna pravica hoje ne pomeni pravno pomembnega poslabšanja oziroma oteženega izvrševanja služnostne pravice. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je dosedanja služnostna pravica pešpoti prenehala na podlagi prvega odst. 58. čl. ZTLR. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da oba toženca že od 25.9.1989 dalje pa vse do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, torej znatno več kot 3 leta, ne uporabljata navedene služnostne poti, to pa zato, ker jima je tožnica preprečila njeno uporabo. I. odst. 58. čl. ZTLR določa, da stvarna služnost preneha, če se lastnik služne stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice 3 leta zaporedoma ne izvršuje. Prav za takšen primer tudi gre v konkretni zadevi. Nedvomno je bilo preprečevanje izvrševanja služnostne pravice pešpoti po tožnici protipravno. Vendar pa toženca v 3-letnem roku in tudi kasneje, nista sprožila ustreznega postopka za varstvo svoje služnostne pravice, ki je zato po že omenjeni določbi prenehala.

Toženca sta sicer res vložila tožbo zaradi motenja posesti, tožba zaradi motenja posesti pa je vložena v smeri varovanja posestnega stanja, ne pa služnostne pravice. Le, če bi toženca na podlagi pravnomočnega sklepa v pravdi zaradi motenja posesti predlagala tudi izvršbo in na ta način ponovno pričela uporabljati staro služnostno pot, bi lahko šteli, da sta toženca podvzela ustrezne ukrepe za varstvo svoje služnostne pravice. Ker pa toženca nista predlagala v roku iz 444. čl. ZPP izvršbe, je celoten postopek, ki sta ga zaradi motenja posesti sprožila, postal brezpredmeten v smeri uveljavljanja njune pravice hoje po ukinjeni služnostni poti. Iz navedenih razlogov je prvostopna odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna in je zato treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).

Glede na navedeno pa se pritožbeno sodišče tudi ni posebej spuščalo v presojo prvostopnih razlogov v zvezi z vprašanjem enakovrednost novoustanovljene služnostne poti z ozirom na ukinjeno, kar tudi napada pritožba tožene stranke. Ob spredaj navedenem je namreč to vprašanje postalo za pravilno rešitev zadeve brezpredmetno.