Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da "lahko določena stvar ali pravica spada v skupno premoženje, čeprav je bila pridobljena s posebnimi sredstvi enega izmed partnerjev, kar je mogoče šteti za delo v smislu 51. člena ZZZDR, če je pridobitev premoženja posledica skupnega podjetnega prispevka partnerjev za namen skupnosti in da v skupno premoženje lahko spadajo tudi denarna sredstva, ki jih imata partnerja na bančnih računih, pod pogojem, da so bila sredstva pridobljena z delom v času trajanja skupnosti".

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne, pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da poslej v celoti glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi:

1. Ugotovi se, da z deležem do 1/2 celote spada v skupno premoženje pokojne zunajzakonske partnerice D.Ž., rojene 20. 10. 1950, nazadnje stanujoči P. 9, M. in umrle dne 20. 11. 2017 naslednje premoženje po pokojnemu K.F., umrlem 8. 12. 2017: - nepremičnina v katastrski občini M., parcela 887/4 (ID 1) in k.o. M., stavba XXX del stavbe 2 (ID 2), v naravi stanovanje, denarna sredstva v višini 0,04 EUR in 283.831 CAD – preračunano na dan 22. 5. 2018 v EUR, 429.691,75 EUR na srebrnem računu številka ….., s stanjem na dan 12. 3. 2018, odprtem pri NLB d.d., Ljubljana, osebni avtomobil znamke Kia, komercialna oznaka vozila Venga 1.6 AUT, Vin številka..., oznaka motorja ..., registrske številke ..., letnik 2016, 5.576,353607 enot premoženja pri podskladu Globalni uravnoteženi pri NLB Skladi, upravljanje premoženja d.o.o., T.. 48 .., v vrednosti 36.943,34 EUR s stanjem na dan 7. 3. 2018 in denarna sredstva v višini 38.301,53 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita izbrana št. ... na dan 3. 5. 2018 ter denarna sredstva v višini 25.430,28 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita izbrana št.... na dan 16. 4. 2018, oboje pri NLB Vita d.d., T... 3, L. kar vse je toženec M. F., S. 54, M., EMŠO ... dolžan tožnici Š. M. priznati v roku 15 dni pod izvršbo, sicer to nadomesti ta sodba.

2. Toženec M. F., S. 54, M., EMŠO ... je dolžan za nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanje stoječo na parceli 887/4 (ID 1) k.o. M., stavba XXX, del stavbe 2 (ID 2) izdati ustrezno z.k. listino, na podlagi katere se bo lahko Š.M., EMŠO .. , stanujoča L. 94a, M., vpisala z deležem do 1/2 celote, vse v roku 15 dni pod izvršbo, sicer bo to nadomestila ta sodba.

3. Toženec M.F., S. 54, M., EMŠO . je dolžan pri premičnem premoženju in sicer gre za denarna sredstva v višini 0,04 EUR in 283.831 CAD – preračunano na dan 22. 5. 2018 v EUR, 429.691,75 EUR na srebrnem računu številka ...-..., s stanjem na dan 12. 3. 2018, odprtem pri NLB d.d., Ljubljana, za osebni avtomobil znamke Kia, komercialna oznaka vozila Venga 1.6 AUT, Vin številka ..., oznaka motorja G4FC, registrske številke SG ..., letnik 2016, za 5.576,353607 enot premoženja pri podskladu Globalni uravnoteženi pri NLB Skladii d.o.o, v vrednosti 36.943,34 EUR s stanjem na dan 7. 3. 2018 in denarna sredstva v višini 38.301,53 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita izbrana št. YYY na dan 3. 5. 2018 ter za denarna sredstva v višini 25.430,28 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita izbrana št. XXX na dan 16. 4. 2018, oboje pri NLB Vita d.d., priznati delež do 1/2 celote tožnici Š. M., EMŠO ..., stanujoča L... 94a, M..., vse v roku 15 dni pod izvršbo, sicer bo to nadomestila ta sodba. "

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati pravdne stroške v znesku 4.311,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati pritožbene stroške v znesku 839,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka ugotovilo, da v skupno premoženje pokojne zunajzakonske partnerice D.Ž. in pokojnega K.F. spada nepremičnina v katastrski občini M. stavba XXX del stavbe 2 (ID 2), ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu P. 9, M., osebni avtomobil znamke Kia Venga/1.6/AUT, 5.576,353607 enot premoženja pri podskladu Globalni uravnoteženi pri NLB Skladi v vrednosti 36.943,34 EUR na dan 7. 3. 2018, denarna sredstva v višini 38.301,53 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita izbrana št. YYY na dan 3. 5. 2018 in denarna sredstva v višini 25.430,28 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja po polici NLB Vita izbrana št. XX na dan 16. 4. 2018 (kot podrobneje izhaja iz izreka sodbe). V točki II izreka je ugotovilo, da je delež pokojne D.Ž. na skupnem premoženju iz točke I izreka 4/10, delež pokojnega K.F. pa 6/10. V točki III izreka je tožencu naložilo, da v roku 15 dni izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje vknjižbo lastninske pravice do 4/30 od celote pri nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu P. 9, M. v korist tožnice, sicer to listino nadomesti ta sodba. V točki IV izreka je tožencu naložilo, da v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe pri premičnem premoženju (kot podrobneje izhaja iz izreka) prizna delež 4/30 od celote v korist tožnice, sicer to listino nadomesti ta sodba. V točki V izreka je drugačen oziroma višji tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo in v točki VI izreka tožencu naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v znesku 3.878,60 EUR.

2. Zoper citirano sodbo sta pritožbi vložili obe pravdni stranki, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) se pritožuje zoper odločitev v točkah III, IV in V izreka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v točki III izreka odločilo, da je tožnici potrebno priznati le delež 4/30 in ne 4/10. Tožničina brat in sestra sta se odpovedala svojemu dednemu deležu po materi v korist tožnice. To pomeni, da je slednja pridobila vsa upravičenja, vključno s pravico, da v svojem imenu in v imenu svojega brata in sestre zoper toženca uveljavlja zahtevke, ki ji ima na katerikoli pravni podlagi. Sodišče je zmotno ocenilo, da dedni izjavi glede odpovedi dedovanja pravno učinkujeta zgolj v zapuščinskem postopku. Tožnica se zavzema za spremembo sodbe sodišča prve stopnje v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku tožnice glede deleža na skupnem premoženju do 4/10 celote, s stroškovno posledico. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) se pritožuje zoper obsodilni del sodbe (točke I, II, III, IV in VI izreka). Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Stanovanje je bilo kupljeno z denarjem od prodaje delnic, kar je posebno premoženje toženčevega očeta. Osebno vozilo je bilo že prodano, tako da sodba sploh ni izvršljiva, niti nima razlogov o tem, na kakšen način in kako je toženčev oče pridobil enote premoženja pri podskladu Globalni uravnoteženi NLB Skladi in zakaj le-te predstavljajo skupno premoženje. V zvezi z denarnimi sredstvi iz naslova življenjskega zavarovanja po policah NLB Vita je sodišče negiralo pravnomočno odločitev sodišča iz zapuščinskega postopka. Ker je D.Ž. umrla pred toženčevim očetom, denarna sredstva iz omenjenih polic ne predstavljajo skupnega premoženja. Sodišče bi se moralo bolj striktno opredeliti do tega, da je mogoče govoriti o skupnem premoženju v primeru, ko je premoženje pridobljeno z delom. Vso premoženje, o katerem je sodišče odločalo v konkretnem primeru je bilo posebno premoženje K.F. in nikakor ni bilo pridobljeno s skupnim delom. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do nasprotujočih si izpovedb prič, ki so jih podale v zvezi z velikostjo vrta in pridelki. D.Ž., četudi je skrbela za gospodinjstvo in vrt, s svojim delom nikakor ni ustvarila ali pridobila spornega premoženja, ki je posebno premoženje K.F.. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo, kako je izračunalo deleže na skupnem premoženju. Nerazumljiv in v nasprotju z dokazi je izrek sodbe v III in IV točki, sodišče prve stopnje je tudi zmotno odločilo o pravdnih stroških. Toženec se zavzema za ugoditev pritožbi in spremembo sodbe v smeri zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka, s stroškovno posledico. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Odgovora na pritožbi nista bila podana.

4. Pritožba tožnice ni utemeljena. Pritožba toženca je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in s pritožbama uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, razjasnilo je relevantne dejanske okoliščine, pomembne za odločitev, nato pa je zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje ter dodaja:

6. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta mati tožnice D.Ž. in oče toženca K.F. živela v izvenzakonski skupnosti. Sporno je bilo, ali sta tekom trajanja te skupnosti ustvarila skupno premoženje.

7. Sodišče prve stopnje je uporabilo določbe 12.1, 51.2 in 59.3 člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Dalj časa trajajoča življenjska skupnost tožničine mame in toženčevega očeta ima enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, zaradi česar premoženje, ki sta ga morebiti pridobila z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti, predstavlja njuno skupno premoženje. Toženec je zatrjeval, da je vso premoženje, za katerega je tožnica navajala, da predstavlja sporno premoženje, posebno premoženje njegovega očeta, ki ga je pridobil pred in tudi med trajanjem izvenzakonske skupnosti.

8. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je izpolnjen formalni pogoj obstoja izvenzakonske skupnosti ter ugotavljalo, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj, to je ali sta pokojna delala in pridobivala v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti oziroma ali je, s strani tožnice zatrjevano skupno premoženje, bilo pridobljeno z delom.

9. Na podlagi dokaznega postopka in navedene materialnopravne podlage je sodišče prve stopnje zaključilo, da skupno premoženje predstavlja vso v točki I izreka sodbe navedeno premoženje. V zvezi z nakupom stanovanja na naslovu P. 9, M., ki je bilo kupljeno dne 25. 3. 2013, v času trajanja izvenzakonske skupnosti, je ugotovilo, da je pritrditi navedbam in dokazom s strani toženca, da je bilo stanovanje kupljeno z denarjem od prodaje delnic TAB d.d., ki jih je pokojni oče kupil v letih 1995 in 1996, torej pred obstojem izvenzakonske skupnosti. V zvezi z avtomobilom Kia Venga, ki je bil kupljen v letu 2016, je ugotovilo, da je bil delno plačan iz kupnine, ki jo je K.F.a dobil pri prodaji starega avtomobila, delno pa iz denarja, ki ga je dobil kot zapuščino po Z.D. iz K. V zvezi z naložbami v sklade in s sklenjenim življenjskim zavarovanjem je prav tako ugotovilo, da je denar zanje izhajal iz posebnega premoženja K.F..

10. Iz dejanskih ugotovitev torej izhaja, da je vse premoženje, v zvezi s katerim je sodišče prve stopnje zaključilo, da predstavlja skupno premoženje, izhajalo iz posebnega premoženja K.F.. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da "je K.F. svoje posebno premoženje vlagal v skupno premoženje, zaradi česar je to postalo skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje pa lahko vpliva le na velikost deležev" (točka 46 obrazložitve sodbe).

11. Pri tem se je sklicevalo na enotno stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča RS4, da lahko imata partnerja posebno in skupno premoženje, pri čemer lahko prihaja tudi do prelivanja premoženja iz ene kategorije v drugo ter da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev izvenzakonskih partnerjev in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.

12. Sodišče druge stopnje je omenjeno sodno prakso podrobno preučilo in ugotovilo, da se nanjo glede na dejanske ugotovitve konkretnega primera ni mogoče sklicevati, saj gre za popolnoma drugačne okoliščine, ki jih ni mogoče primerjati s predmetnimi. V konkretnem primeru sta sicer imela oba pokojna izvenzakonska partnerja svoj denarni priliv, ki jima je zadostoval za življenje5 (pokojna je svoj manjši finančni prispevek nadomestila z delom in skrbjo za gospodinjstvo ter vrt), vendar je bilo tekom postopka jasno ugotovljeno, da premoženje, ki ga je sodišče prve stopnje (nepravilno) štelo za skupno, izhaja izključno le iz posebnega premoženja pokojnega, ki ni bilo pridobljeno z delom, ampak predstavlja dediščino iz Kanade (s čemer sta bili financirani obe življenjski zavarovanji in naložba v sklad ter delno plačana kupnina za nov avtomobil), denar od prodaje starega avtomobila in finančna sredstva pridobljena s prodajo delnic, ki jih je pokojni pridobil pred pričetkom izvenzakonske skupnosti. Vse je torej posebno premoženje K.F..

13. Sodna praksa, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, se nanaša na primere, kjer sta oba zakonca (vsaj delno) vlagala svoj denar ali delo v skupno premoženje, kar v konkretnem primeru ni tako. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da "lahko določena stvar ali pravica spada v skupno premoženje, čeprav je bila pridobljena s posebnimi sredstvi enega izmed partnerjev, kar je mogoče šteti za delo v smislu 51. člena ZZZDR, če je pridobitev premoženja posledica skupnega podjetnega prispevka partnerjev za namen skupnosti in da v skupno premoženje lahko spadajo tudi denarna sredstva, ki jih imata partnerja na bančnih računih, pod pogojem, da so bila sredstva pridobljena z delom v času trajanja skupnosti".6 Iz dejanskih ugotovitev v postopku nikakor ni razvidno, da bi partnerja v konkretnem primeru sporno premoženje pridobila s skupnim delom. V konkretnem primeru je vir vsega spornega premoženja izključno posebno premoženje pokojnega, ki ni nastalo s skupnim delom, niti ni mogoče upoštevati s strani sodišča prve stopnje omenjenega stališča, da bi se lahko štelo, kot da je bilo premoženje pridobljeno z delom.

14. Tožnica tekom postopka glede na takšne dejanske ugotovitve ni uspela dokazati, da gre za skupno premoženje, medtem ko je toženec uspel z nasprotnimi navedbami, da sporno premoženje predstavlja posebno premoženje K.F., ki ni postalo skupno premoženje, kot je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

15. Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnilo (358. člen ZPP). Posledično se z ostalimi pritožbenimi izvajanji ni ukvarjalo.

16. Zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari je bilo potrebno odločiti o pravdnih stroških celega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica s tožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške in je dolžna tožencu povrniti njegove stroške postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je stroške izračunalo upoštevaje določbo drugega odstavka 12. člena Odvetniške tarife (OT) in prvega odstavka 13. člena OT ter odločilo, da stroški za storitev priznajo po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila (vrednost točke je od 6. 4. 2019 dalje 0,60 EUR). Toženec je upravičen do naslednjih stroškov: odgovor na tožbo (19/1 OT) 1100 točk, prva pripravljalna vloga (19/1 OT) 1100 točk, narok 26. 2. 2019 (20/1 OT) 1100 točk, urnina 50 točk (6/1 člen OT), druga pripravljalna vloga (19/2 OT) 825 točk, narok dne 9. 5. 2019 (20/2) (po spremembi vrednosti točke 6. 4. 2019 je vrednost storitve 900 in ne 1100 točk) 450 točk, urnina 250 točk (6/1 člen OT), tretja pripravljalna vloga (19/3) 450 točk, narok z dne 9. 7. 2019 ((20/2) 450 točk, kar je skupaj 5775 točk. K temu je potrebno prišteti 2% materialne stroške v višini 115,5 točk, kar ob vrednosti točke na dan odločanja 0,60 EUR znese 3.534,30 EUR. K temu je prišteti 22% DDV v znesku 777,55 EUR, tako da skupni stroški toženca, ki jih je dolžna povrniti tožnica, znašajo 4.311,85 EUR.

17. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške ter pritožbene stroške toženca, ki je s pritožbo uspel (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožencu se priznajo naslednji stroški: pritožba (21/1 OT) 1125 točk, 2% materialnih stroškov v višini 22,5 točk, kar je skupaj 1147,5 točk in ob vrednosti točke na dan odločanja 0,60 EUR znese 688,50 EUR. K temu je prišteti 22% DDV v znesku 151,47 EUR, tako da skupni pritožbeni stroški toženca, ki jih je dolžna povrniti tožnica, znašajo 839,97 EUR.

1 12. člen ZZZDR določa: Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. (2) Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. 2 51. člen ZZZDR določa: (1) Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. (2) Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. 3 59. člen ZZZDR določa: (1) Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. (2) V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. 4 Odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 176/2001 z dne 19. 9. 2001, II Ips 784/2009 z dne 28. 1. 2010, II Ips 236/2008 z dne 21. 1. 2010, II Ips 291/2008 z dne 14. 10. 2009, II Ips 229/2008 z dne 10. 9. 2009, II Ips 939/2008 z dne 26. 11. 2009, II Ips 460/2008 z dne 3. 12. 2009, II Ips 265/2008 z dne 21. 1. 2010, II Ips 211/2003 z dne 15. 5. 2003, II Ips 820/93 z dne 14. 4. 1994 in II Ips 41/2012 z dne 14. 6. 2012. 5 Kot izhaja iz točke 45 obrazložitve sodbe, je prejemala pokojna D. preživnino po bivšem zakoncu, ki je bila nizka, takratnih 11.000,00 SIT oziroma 75,00 do 85,00 EUR, v obdobju od 21. 1. 2002 do 1. 4. 2012 pa je prejemela še denarno socialno pomoč, medtem ko je pokojni K.F. prejemal je pokojnino v višini okoli 750,00 EUR. 6 Kot izhaja iz točke 48 obrazložitve sodbe.