Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
Predlog se zavrne.
1. Zoper predlagateljico (dolžnico) je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 152551/2015-2 z dne 8. 12. 2015. Njen ugovor zoper predmetni sklep je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) štelo za umaknjen zaradi neplačila sodne takse, iz enakega razloga pa je štelo za umaknjeno tudi njeno pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika ugovora.
2. Predlagateljica je vložila pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika pritožbe ter predlog za delegacijo pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma podredno predlog za izločitev višje sodnice A. A. Navaja, da je solastnica in soinvestitorka pri gradnji večstanovanjskega objekta, sodnica A. A. pa solastnica sosednje parcele, pri čemer naj bi slednja sodelovala in ji nasprotovala v upravnih postopkih v zvezi z gradnjo tega objekta. Poleg tega naj bi med omenjeno sodnico ter družbo B., d. o. o., v lasti g. C. C., ki je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta predlagateljice in direktor pooblaščenca predlagateljice v upravnem postopku, že več let potekala pravda. Vse to naj bi utemeljevalo dvom v nepristranskost omenjene sodnice pri odločanju.
3. Izvršilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani, kjer je zaposlena sodnica A. A. in ki je pristojen za reševanje pritožbe v obravnavanem izvršilnem postopku, je majhen, z le 8 sodniki, ki naj bi vsakodnevno delali skupaj v istem prostoru, skupnih senatih in v enakih okoliščinah ter se posvetovali glede odločitev. Predlagateljica zato meni, da bi omenjena sodnica lahko vplivala na odločitev o pritožbi v obravnavani zadevi, zaradi česar naj bi bila smotrna delegacija pristojnosti.
Odločitev o sporu
4. Predlog ni utemeljen.
5. Na podlagi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Izključiti je namreč treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.(1)
6. Zatrjevane okoliščine ne utemeljujejo delegacije iz „drugega tehtnega razloga“ po 67. členu ZPP. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
7. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
Op. št. (1): Podobno sklep VS RS III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011.