Jedro

Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena.

Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izdalo izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, s katero je tožbeni zahtevek na plačilo 7.248,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo z obrazložitvijo, da se tožeča stranka neopravičeno ni udeležila poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 07.07.2010. 2. Tožeča stranka v pritožbi sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Meni, da ji zaradi opustitve vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče ji je napačno vročalo tako vabilo na narok, kot tudi izpodbijano sodbo. Vabilo na narok je vročilo odvetniku X, ki je sodišče že novembra 2008 obvestil o odpovedi pooblastila, ponovno pa dne 25.05.2010, ko je sodišču vrnil vabilo. Potem je sodišče tožeči stranki v nasprotju s 3. odstavkom 139. člena ZPP pisanja vročalo na stari naslov Cesta, na katerem tožeča stranka ni imela sedeža že od 03.12.2008, namesto na v času vročanja aktualni naslov Ulica, ki je bil vpisan v sodni register od dne 10.05.2010, kot izhaja iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra. Vročanje na pravilnem kraju je ena od predpostavk za pravilnost vročanja. Le ob izpolnitvi vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik za pisanje izvedel (VSL sklep I Cp 2165/2010 z dne 16.06.2010). Zaradi nepravilnega vročanja fikcija vročitve vabila ni mogla nastopiti, zato je sodišče izdalo izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi v nasprotju z določbami ZPP. Izpodbijana sodba pa zaradi nevročitve ni postala pravnomočna, saj rok za pritožbo še ni začel teči. Poleg tega je treba izpodbijano sodbo razveljaviti že zato, ker temelji na 1. odstavku 282. člena ZPP, ki ga je Ustavno sodišče z odločbo U-I-161/10-12 z dne 09.12.2010 razveljavilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeni očitki nepravilnega vročanja vabila za poravnalni narok oziroma za narok za glavno obravnavo so sicer neutemeljeni. Vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo sodi med pisanja, ki se jih vroča osebno stranki (1. odstavek 142. člena ZPP). Če ima stranka pooblaščenca, se pisanja praviloma vročajo njemu (137. člen ZPP), kar velja tudi za osebno vročitev (7. odstavek 142. člena ZPP). Iz podpisane vročilnice v spisu je razvidno, da je sodišče tožeči stranki vabilo vročilo po pooblaščencu dne 25.05.2010. Istega dne je sicer pooblaščenec tožeče stranke sodišču vabilo vrnil s pripisom, da tožeče stranke več ne zastopa in da naj bi sodišče o odpovedi pooblastila obvestil že dne 04.11.2008. Vendar spisovna dokumentacija tega ne potrjuje; glede na listine v spisu je bilo sodišče o odpovedi pooblastila obveščeno šele 25.05.2010. Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (2. odstavek 99. člena ZPP), in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno (tako tudi VSC Sklep II Ip 357/2013 z dne 20.08.2013). Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena. Okoliščina, da je sodišče kljub temu še enkrat poskusilo vročiti vabilo tožeči stranki, ne vpliva na ugotovitev, da je bila tožeča stranka na narok že prvič pravilno vabljena.

5. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da je sodišče tožeči stranki nepravilno vročilo izpodbijano sodbo in da ta zato ni postala pravnomočna. Tožeča stranka je pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register. Kot taki se ji pisanja v skladu s 3. odstavkom 139. člena ZPP vroča na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Iz vročilnice v spisu na list. št. 35 pa je razvidno, da je sodišče tožeči stranki sodbo vročilo na napačen naslov. Namesto na naslov, ki je bil v času vročanja vpisan v sodni register, je sodbo vročilo na stari naslov, na katerem tožeča stranka ni imela prijavljenega sedeža že vse od 03.12.2008, kar potrjuje zgodovinski izpis iz sodnega registra. Ker izpodbijana sodba tožeči stranki ni bila vročena, ni postala pravnomočna. Zato pa je prvostopenjsko sodišče dne 08.10.2012 po uradni dolžnosti pravilno izdalo sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti.

6. Utemeljen je pritožbeni predlog za razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker temelji na zakonski določbi, ki jo je Ustavno sodišče zaradi neskladja z Ustavo kasneje razveljavilo. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-161/10-12 z dne 09.12.2010 odločilo, da se 1. odstavek 282. člena ZPP (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) razveljavi. Razveljavljeni 1. odstavek 282. člena ZPP je kot sankcijo za neopravičen izostanek pravilno vabljene tožeče stranke s prvega naroka predvideval izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi, saj z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo. Ker je pravna podlaga 1. odstavka 282. člena ZPP za izdajo izpodbijane sodbe na podlagi odpovedi v skladu s 44. členom ZUstS z razveljavitvijo odpadla, je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz tega razloga je bilo treba izpodbijano odločbo razveljaviti.

7. Tej odločitvi pritožbenega sodišče je primerljiva tudi odločitev VSRS, Sklep I Up 152/2010 z dne 09.09.2010. Pa tudi sicer za razveljavitev zakonskih določb procesnopravne narave z odločbo Ustavnega sodišča velja (enako kot za zakonodajne spremembe procesnih zakonov), da v tekočih postopkih praviloma že takoj učinkujejo (če ni z odločbo Ustavnega sodišča ali v prehodnih določbah noveliranega zakona drugače določeno) in se v odprtih postopkih uporabljajo od trenutka njihove veljavnosti dalje na vseh stopnjah tudi inštančnega preizkusa sojenja (Tako VSRS Sklep II Ips 437/2010 z dne 10.03.2011). O tem se je že izreklo tudi Ustavno sodišče na primer v sklepu U-I-21/02 ob odločanju o bistveno podobnem vprašanju s stališčem, da „ni ustavne zahteve, da bi se sodni postopek moral končati po procesnih pravilih, po katerih se je začel. Ne gre za vprašanje pridobljenih pravic, saj pravila o teku pravdnega postopka niso pravica stranke.“

8. Navedene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodišče druge stopnje ne more odpraviti samo, saj mora strankam zagotoviti pravico do pravnega sredstva. Zato je bilo treba izpodbijano odločbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odstavek 354. člena ZPP).

8. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka (3. odstavek 165. člena ZPP). Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.