Jedro

Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da so bile tožničine prošnje za dodelitev BPP nepopolne, da je bila zato pozvana k njihovi dopolnitvi, da jih kljub pozivu ni ustrezno dopolnila ter da jih zato ni bilo mogoče obravnavati. Zato je pravilna odločitev, kakršna je izpodbijana, to je, da se vloga kot nepopolna zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju pristojni organ) je na podlagi 2., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z izpodbijanim sklepom zadeve, ki se vodijo pod št. Bpp 83/2012, Bpp 84/2012 in Bpp 89/2012 združil v skupno obravnavanje in odločanje pod št. Bpp 83/2012 (1. točka izreka) ter hkrati prošnje tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbama zoper sklepe Upravnega sodišča v Ljubljani opr. št. I U 425/2011-30 z dne 16. 4. 2012, opr. št. I U 425/2011-31 z dne 16. 4. 2012 in v zvezi s tožbo zoper odločbo št. Bpp 54/2012-4 z dne 25. 4. 2012 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, zavrgel (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je tožeča stranka vložila pritožbi in tožbo zoper akte iz 2. točke izreka ter hkrati za vse navedene vloge podala prošnje za dodelitev BPP. Ker gre v vseh navedenih zadevah za enako dejansko stanje ter enako dejansko in pravno podlago, je pristojni organ vse zadeve združil v en postopek, tako kot izhaja iz 1. točke izreka. Prošnje pa je s sklepom zavrgel kot nepopolne. Ugotavlja se namreč, da niso bile vložene na predpisanem obrazcu, njihova vsebina pa je bila nepopolna, saj je bilo iz vlog mogoče razbrati le podatke o zadevi ter o obliki zaprošene BPP, niso pa bili navedeni ostali podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Zato je bila tožeča stranka pozvana, da vloge dopolni ter poučena, kako naj to stori. Opozorjena je bila tudi na posledice, če pomanjkljivosti v postavljenem roku ne bo odpravila. Tožeča stranka se je na vse pozive odzvala z dopisom, v katerem ni navedla zahtevanih podatkov. Navedla je samo, da je brezposelna in da ne prejema denarne socialne pomoči. Ni pa navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju, tako da so prošnje ostale nepopolne in s tem neprimerne za nadaljnje obravnavanje. Vse to, kar vsebuje poziv in obširna obrazložitev izpodbijanega sklepa, pa je po navedbah v obrazložitvi pristojni organ tožeči stranki v (pravnomočnih) sklepih, izdanih v zadevah BPP, tudi že pred tem večkrat razložil in pojasnil. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. V tožbi navaja, da se premoženjsko staje v njenem primeru, kjer gre za situacijo iz 12. člena ZBPP, ne ugotavlja. Pristojnost za odločanje (o prošnji za BPP) pa ima po ZBPP samo predsednik sodišča, kar pomeni, da ne more pooblastiti druge osebe za odločanje. Nepravilna je tudi pravna podlaga, navedena v uvodnem delu izpodbijanega sklepa. Zadeva pod opr. št. Bpp 83/2012 ni upravna zadeva in zato Upravno sodišče ni pristojno za odločanje. Nepravilna je tudi odločitev v 2. točki izreka. Razlogi sklepa nimajo podlage v Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) oziroma v ZBPP. Obrazložitev je v nasprotju z določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP, na katerega se sklicuje sodnica in nima podlage v drugem odstavku 37. člena ZBPP. Ker je tožnica tožbo vložila kot članica mestnega sveta Mestne občine A., pa so v celoti pravilni tudi podatki o sejninah. Prihodki iz zaposlitve na Ministrstvu za ... so za obravnavani postopek brezpredmetni. Zato mag. B.B., ki je pridobila podatke iz zasebne tožbe in ki ni organ za BPP, nima v tej zadevi nobenih pravic in je podatke pridobila nezakonito. Določba prvega odstavka 20. člena ZBPP prav tako ni pravna podlaga za odločitev oziroma za ugotavljanje odgovornosti prosilca. Zato je 3. točka izreka nepravilna in nezakonita. Vse navedeno z ozirom na določbe ZUP pomeni, da je izpodbijani sklep, katerega narava ni znana niti imenovani sodnici, nepravilen in nezakonit. Odločitvi pa zato, ker ni utemeljena na zakonu, tudi ni mogoče ugovarjati na podlagi zakona.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi, navedeni v obrazložitvi. Zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje.

Predvsem ni videti nobene ovire za združitev postopkov. Neutemeljeno pa tožeča stranka ugovarja tudi 2. točki izreka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč povsem jasno in skladno s podatki spisov sledi, da so bile tožničine prošnje za BPP nepopolne, da je bila zato pozvana k njihovi dopolnitvi, da jih kljub pozivu ni ustrezno dopolnila ter da jih zato ni bilo mogoče obravnavati. Zato je bila možna le odločitev, kakršna je izpodbijana, to je, da se vloge kot nepopolne zavrže. Razlaga zakonov (ZBPP, ZPP, ZUS-1), kakršno tožnica zastopa v tožbi in ki se večinoma na konkreten primer niti ne nanaša, ni pravilna, temveč je pravilna njihova razlaga in uporaba, kakršna izhaja iz izpodbijanega sklepa. Sodišče zato tožbene ugovore, ki se nanašajo na razlago in uporabo določb navedenih predpisov, v celoti zavrača. V dejanskem pogledu pa tožnica relevantnih ugovorov nima oziroma le-ti niso povezani z obravnavano zadevo. Okoliščine, ki jih navaja in ki se nanašajo na sejnine ter pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju (iz zasebne tožbe), se namreč na konkreten primer ne nanašajo. Prav tako pa so nerelevantni tudi očitki, ki se nanašajo na osebe, pooblaščene za odločanje v zadevah BPP in na njihova pooblastila, ki jih imajo v tem postopku, saj je v konkretnem primeru o vlogah tožnice odločila Predsednica sodišča C.C. in ne (kot pooblaščena) mag. B.B., kot to v nasprotju s podatki spisov očita in opisuje (kot nezakonito) njeno ravnanje tožeča stranka.

Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.