Jedro

Ker je kot datum storitve kaznivega dejanja zatajitve po I. odst. 215. čl. KZ določen 4.8.2001, oškodovana gospodarska družba pa je vložila kazensko ovadbo šele 21.1.2002 je predlog za kazenski pregon vložen prepozno. Razlogovanje sodišča 1. stopnje, da naj bi obdolženčev prilastitveni namen nastal kasneje, ne more biti upoštevno. Zato bi moralo sodišče 1. stopnje izdati namesto obsodilne oprostilno sodbo. Kršitev po 5. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP se upošteva po uradni dolžnosti.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi obdolženega P. P. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti s p r e m e n i , tako da se zoper obdolženega P. P., da si je protipravno prilastil tujo premično stvar, ki mu je bila zaupana s tem, da je dne 4.8.2001 v V. v gostinskem lokalu " A.", prevzel 3 mreže za kuhinjske nape in v restavraciji "K." 19 mrež za kuhinjske nape z namenom, da jih kot dimnikarski mojster očisti, tega pa ni storil, temveč si je mreže prilastil in s tem oškodoval družbo G. d.o.o., G., t., t. V., za skupno 231.110,40 SIT; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zatajitve po čl. 215/I KZ, po IV. odstavku 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o b t o ž b a z a v r n e . Po III. odstavku 105. člena ZKP se oškodovano družbo G., d.o.o., s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 231.110,40 SIT napoti na pravdo. Po I. odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Velenju je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje zatajitve po členu 215/I KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo in v njej določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta in s posebnim pogojem, da v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sodbe oškodovancu plača 231.110,40 SIT. Odločilo je še, da je obdolženec dolžan plačati 60.000,00 SIT stroškov kazenskega postopka Zoper navedeno sodbo je vložil obdolženec laično pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi je navedel okoliščine, ki pojasnjujejo njegovo poslovanje, in iz katerih je smiselno razbrati, da pritožnik predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob odločanju o pritožbi je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeniti po uradni dolžnosti. Ugotovilo je absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki I. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s IV. odstavkom 357. člena ZKP. Oškodovana družba G., d.o.o., je na P. p. V. poslala pisno prijavo dne 21.1.2002, nove mreže pa so naročili dne 20.3.2003, saj so bili takrat prepričani, da mrež ne bodo dobil nazaj. Tako je sodišče prve stopnje zmotno štelo za čas storitve kaznivega dejanja datum 21.1.2002. Dokazano je, da je obdolženec vzel mreže za kuhinjske nape dne 4.8.2001 in jih potem ni vrnil, kljub temu, da je bilo dogovorjeno, da jih bo vrnil še isti dan. Sodišče prve stopnje je tako zmotno ugotovilo čas storitve kaznivega dejanja in zmotno štelo, da je bil predlog za pregon podan pravočasno, torej tri mesece od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je podan primer iz IV. odstavka 357. člena ZKP, ko kazenski pregon ni dopusten, zato je po I. odstavku 394. člena ZKP po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijano sodbo v izreku tako, da je zoper obdolženca zavrnilo obtožbo. Ta v pritožbi te kršitve ni navedel. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremenjena zaradi absolutne kršitve določb kazenskega postopka, pritožbeno sodišče ni ocenjevalo utemeljenosti pritožbe obdolženca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi izdaje zavrnilne sodbe je moralo sodišče druge stopnje po III. odstavku 105. člena ZKP oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotiti na pravdo. Zaradi takšne odločitve o obtožbi bremenijo stroški kazenskega postopka na prvi stopnji proračun.