2. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Uroša Čeboklija in Darka Čeboklija, oba Koper, na seji 2. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti akta Državne komisije za poklicno maturo št. 0122-2/2020 z dne 14. 12. 2020 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika Uroš Čebokli (prvi pobudnik) in Darko Čebokli kot njegov oče (drugi pobudnik) izpodbijata v izreku navedeni akt Državne komisije za poklicno maturo z naslovom Prilagoditve poklicne mature 2021. Navajata, da je na podlagi tega akta pri ocenjevanju pisnega izpita poklicne mature splošni bonus v obsegu 10 % na neuspešno opravljeni del pisnega izpita neupravičeno priznan samo dijakom zaključnih letnikov srednjih šol, ki bodo pristopili na spomladanski oziroma jesenski izpitni rok poklicne mature v šolskem letu 2020/2021, ne pa tudi kandidatom, ki so maturitetne izpite v tem šolskem letu opravljali že v okviru zimskega izpitnega roka poklicne mature. V zvezi s tem pojasnjujeta, da bi prvi pobudnik ob upoštevanju bonusa v obsegu 10 % na zimskem izpitnem roku poklicne mature februarja 2021 uspešno opravil manjkajoči izpit, brez priznanja tega bonusa pa izpita ni naredil. Pobudnika zatrjujeta neskladje z 22. členom Ustave.

2.Na podlagi 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov med drugim pristojno odločati o ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustavno sodišče je že večkrat ocenjevalo, ali je treba izpodbijani akt šteti za predpis in pod kakšnimi pogoji. V primeru, ko tak akt ni zakon, so za oceno ključni materialni kriteriji. Pri tem iz več odločitev Ustavnega sodišča izhaja, da je, ne glede na (ne)izpolnjevanje formalnih pogojev, treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, oziroma ki vsebuje pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke (t. i. eksterno delovanje).[1]

3.Izpodbijani akt je izdala Državna komisija za poklicno maturo v decembru 2020. Z njim je določen nabor prilagoditev, ki bi jih bilo po mnenju te komisije treba upoštevati pri izvedbi poklicne mature 2021 zaradi zaprtja šol v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021 kot posledico epidemije COVID-19 in s tem povezanih slabših pogojih za pripravo na maturo. Med temi prilagoditvami je določen tudi splošni bonus pri ocenjevanju, ki se v obsegu 10 % uporabi za vse pisne izpite poklicne mature in ki ga prejmejo kandidati pri neuspešno opravljenih delih izpitov. Pobudnika menita, da bi ta bonus moral pripadati že kandidatom na zimskem roku poklicne mature v februarju 2021, na podlagi izpodbijanega akta pa naj bi bil priznan šele na spomladanskem roku poklicne mature v tem letu.

4.Pravni položaj kandidatov poklicne mature je v osnovi urejen z Zakonom o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZMat) in Pravilnikom o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 44/08 in nasl.), ki spornega splošnega bonusa pri ocenjevanju pisnih izpitov poklicne mature ne določata. Ta bonus je bil določen šele kot eden od ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19 v zvezi z izvajanjem izobraževalne dejavnosti, za sprejem katerih je s 105. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 – v nadaljevanju ZZUOOP) pooblaščen minister, pristojen za šolstvo, in ne Državna komisija za poklicno maturo. S to določbo ZZUOOP je namreč določeno, da lahko minister, pristojen za izobraževanje, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo (tudi) srednješolsko izobraževanje, s sklepom drugače določi tudi način in roke za opravljanje zaključnega izpita in mature (8. točka prvega odstavka 105. člena ZZUOOP) oziroma druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja (drugi odstavek 105. člena ZZUOOP). To pomeni, da je pooblastilo za drugačno urejanje pravic in obveznosti kandidatov v zvezi z opravljanjem mature, kot izhajajo iz sicer veljavnih predpisov, zaradi posledic epidemije COVID-19 dano ministru, pristojnemu za izobraževanje, ne pa Državna komisija za poklicno maturo, ki je v tem procesu sodelovala le kot svetovalno telo ministrice.

5.Takšen je bil tudi dejanski postopek določanja pravice do upoštevanja splošnega bonusa pri ocenjevanju pisnih izpitov poklicne mature v tej zadevi. Kot izhaja iz prilog pobudnikov, je Državna komisija za poklicno maturo s predlaganim naborom ukrepov za poklicno maturo 2021, določenih z izpodbijanim aktom, Ministrico za izobraževanje seznanila z dopisom z dne 15. 12. 2020. V tem dopisu jo je posebej opozorila, da več predlaganih prilagoditev mature 2021 presega pristojnosti maturitetnih organov, zaradi česar bo potrebno za njihovo realizacijo, podobno kot za maturo v letu 2020, uporabiti interventno zakonodajo in pristojnosti ministrstva na tej osnovi. Ministrica za izobraževanje je na podlagi tega priporočila izdala (med drugim tudi) Sklep o prilagoditvah izvedbe poklicne mature v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021 (Uradni list RS, št. 13/21) in Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2020/2021 (Uradni list RS, št. 30/21 in 58/21) ter v slednjem v 3. členu določila tudi pravico do upoštevanja splošnega bonusa pri ocenjevanju pisnih izpitov poklicne mature.

6.Iz navedenega izhaja, da z izpodbijanim aktom Državne komisije za poklicno maturo (še) ni bila določena pravica kandidatov poklicne mature do priznavanja spornega splošnega bonusa pri ocenjevanju pisnih izpitov poklicne mature, temveč je šlo le za strokovno mnenje Državne komisije za poklicno maturo, da naj Ministrica to prilagoditev (pravico) vključi v podzakonski akt o prilagoditvah mature v šolskem letu 2020/2021. Glede na to izpodbijani akt ni predpis in Ustavno sodišče za njegovo presojo ni pristojno. Zato je Ustavno sodišče pobudo za presojo izpodbijanega akta zavrglo. Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo že iz tega razloga, se ni ukvarjalo še z vprašanjem, ali oba pobudnika izkazujeta pravni interes za izpodbijanje spornega akta.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: podpredsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Podpredsednik

Prim. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-36/10 z dne 7. 10. 2010, št. U-I-42/11 z dne 17. 3. 2011, št. U-I-268/11 z dne 10. 4. 2012, št. U-I-110/95 z dne 26. 11. 1998 (OdlUS VII, 210), št. U-I-409/18, U-I-412/18, U-I-413/17, U-I-414/18, U-I-417/18, U-I-419/18 z dne 12. 7. 2018 in št. U-I-6/16 z dne 27. 5. 2020 ter odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-40/96 z dne 3. 4. 1997 (Uradni list RS, št. 24/97, in OdlUS VI, 46), 3. točka obrazložitve, št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 145), 3. točka obrazložitve, št. U-I-291/02 z dne 12. 12. 2002 (Uradni list RS, št. 3/03 in 6/03 – popr., in OdlUS XI, 254), 5. točka obrazložitve, št. U-I-126/05 z dne 19. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06, in OdlUS XV, 73), 4. točka obrazložitve, št. U-I-170/16 z dne 6. 6. 2018 (Uradni list RS, št. 43/18, in OdlUS XXIII, 9), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-445/20 z dne 3. 12. 2020 (Uradni list RS, št. 179/20), 13. točka obrazložitve.