Jedro

Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da izrek sedaj glasi: „I. Predlogu upnika za odlog izvršbe se ugodi in se izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju pod In 473/2010 odloži do 28. 9. 2015.«

II. Dolžnik mora upniku povrniti pritožbene stroške v višini 358,74 EUR v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju pod In 473/2010 ustavi.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da se je izvršba začela po določbah prej veljavnega ZIZ, po katerem je upnik nazadnje 27. 3. 2014 predlagal odlog izvršbe za obdobje šestih mesecev, to je do 27. 9. 2014. Dne 24. 9. 2014 pa je upnik pravočasno predlagal nov odlog izvršbe, tokrat po novem ZIZ za eno leto. To je tudi prvi in edini odlog izvršbe, ki ga je upnik predlagal v skladu z določbami 72. do 74. člena sedaj veljavnega ZIZ in bi sodišče prve stopnje ta odlog moralo odobriti. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu za odlog ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, upniku pa prizna priglašene pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu ocenjuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno zmotno odločitev, saj je napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 74. člena ZIZ.

5. Odlog izvršbe predstavlja dejanski zastoj v izvršilnem postopku, saj se izvršilna dejanja dokler traja odlog ne opravljajo. Na podlagi prvega odstavka 72. člena ZIZ lahko sodišče na predlog upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela. Če se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom (drugi odstavek 72. člena ZIZ). Upnik je v skladu z navedenima določbama dne 24. 9. 2014 podal predlog za odlog izvršbe za obdobje enega leta, iz katerega izhaja tudi soglasje dolžnikov.

6. Tretji odstavek 74. člena ZIZ (ob upoštevanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-J), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 53-2342/2014 dne 15.7.2014 in velja od 30.7.2014), določa, da lahko v primeru če je upnik predlagal odlog izvršbe, sodišče oziroma izvršitelj odloži izvršbo za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. V skladu s predhodnimi določbami, in sicer prvim odstavkom 82. člena ZIZ-J, se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Tretji odstavek 82. člena ZIZ-J pa izrecno za izvršbo na nepremičnine določa, da če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.

7. Pri odločanju o upnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 24. 9. 2014 je tako bilo treba v konkretnem primeru uporabiti določbe ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J. Vendar pa spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS (1), ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje z dne 15. 7. 2014 in izvršba odložena do 28. 9. 2014, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014. 8. Upnikov predlog z dne 24. 9. 2014, za odlog izvršbe do 28. 9. 2015, je tako prvi predlog, ki ga je upnik podal po začetku veljavnosti ZIZ-J. Ker je z njim predlagal odlog do 28. 9. 2015, torej točno za eno leto, pri čemer je izkazal soglasje dolžnikov za odlog, (v skladu z drugim odstavkom 72. člena ZIZ), njegov predlog ne presega v prvem in drugem stavku tretjega odstavka 74. člena ZIZ določene časovne omejitve trajanja odloga, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje. Iz navedenih razlogov izhaja, da so izpolnjeni pogoji za ugoditev upnikovemu predlogu za odlog izvršbe do 28. 9. 2015, ne pa za ustavitev izvršbe.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi upnika in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sledilo njegovemu predlogu za odlog in izvršbo odložilo do 28. 9. 2015. 10. Upnik je s pritožbo uspel, zato je sodišče druge stopnje o stroških njegove pritožbe odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, 155. členom ZPP, 15. členom ZIZ, ZOdvT in ZST-1. Kot potrebne mu je, priznalo naslednje priglašene stroške: nagrado za pritožbo v znesku 267,00 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT, 22 % DDV v znesku 58,74 EUR po tar. št. 6007 ZOdvT ter sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR. Skupaj znašajo pritožbeni stroški upnika 358,74 EUR in mu jih je dolžnik dolžan povrniti v 8 dneh po vročitvi tega sklepa.

Op. št. (1): Ustava RS v 155. členu določa: «Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«