Jedro

Tudi po oceni pritožbenega sodišča že izdelano izvedensko mnenje izvedenca dr. V. v drugi zadevi, ki je bilo po navedbah tožnika, tožniku v izrazito škodo, ne more nuditi podlage za zaključek o izvedenčevem vnaprejšnjem prepričanju o tem, da bo tudi v predmetni zadevi podal za tožnika neugodno izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi nastale ji stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v 15 dneh od vložitve tožbe plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) 25.020,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2013 dalje do plačila ter v tem pravdnem postopku nastale pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan toženki v 15 dneh od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 933,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter posledično zoper stroškovno odločitev.

- Pritožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da v konkretnem škodnem dogodku ni prišlo do takšnega trčenja, v posledici katerega bi lahko prišlo do zatrjevanih poškodb oziroma vsaj dela le-teh. Izvedenci namreč niso v celoti izključili možnosti nastanka vseh zatrjevanih poškodb. Tožnik zato predlaga postavitev novega izvedenca medicinske stroke, saj se z izvedenskim mnenjem prim. doc. dr. M.V., dr. med., specialista kirurga in travmatologa (v nadaljevanju dr. V.), ne strinja. Po izdaji napadene sodbe je izvedel, da je dr. V. med drugim deloval kot cenzor Z.M. d.d. in kot vodja cenzorjev Slovenije, zato je k izdelavi mnenja sigurno pristopil nepristransko(1). Tožnik ni bil dolžan preverjati morebitnih povezav sodnega izvedenca s toženko po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj takrat ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom o morebitni izvedenčevi nepristranskosti in bi terjale takojšnjo procesno aktivnost toženke zaradi zahteve za izločitev izvedenca. Glede na določbo šestega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je odločilno, kdaj je stranka izvedela za zatrjevani razlog za izločitev, zato bi po mnenju tožnika sodišče moralo naložiti izdelavo izvedenskega mnenja strokovni instituciji, v konkretnem primeru Inštitutu za sodno medicino.

- Sodišče prve stopnje tudi ni sledilo predlogu tožnika in ni postavilo novega izvedenca, ker tožnik ni založil predujma za izvedbo tega dokaza. Tožnik pa zaradi finančne nesposobnosti predujma ni zmogel založiti in bi ga zato sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva moralo poučiti, da lahko v zvezi s tem zaprosi za brezplačno pravno pomoč, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Zaradi navedenega je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom istega zakona.

- Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženki pa naloži v plačilo nastale stroške postopka. Tožnik priglaša tudi stroške, nastale mu v pritožbenem postopku.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona, prav tako pa ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi razlogov, kot bodo pojasnjeni v nadaljevanju. Tudi vse dejanske okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljeno zaključilo, da tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen.

6. V obravnavani zadevi tožnik od toženke zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči dne 1. 3. 2013 okoli 8:00 ure, katero je povzročil voznik tovornega avtomobila, ki je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri toženki. Tožnik trdi, da je pri trčenju tovornega avtomobila v osebni avtomobil, ki ga je vozil, utrpel: udarnino levega ramena, parcialno rupturo subskapularisa, totalno rupturo supraspinatusa s peritendinoznim edemom, stanje po parcialni rupturi subskapularisa, stanje po totalni rupturi supraspinatusa s peritendinoznim edemom, udarnino leve nadlahti, lezijo levega ramena, stanje po leziji levega ramena in edem, zaradi česar od toženke zahteva odškodnino za nastalo mu nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupnem znesku 25.020,00 EUR.

7. Pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom istega zakona, ker v okviru materialnega procesnega vodstva tožnika ni poučilo, da za plačilo predujma za postavitev novega izvedenca, lahko vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vendar spisovno gradivo izkazuje, da je tožnik takšno prošnjo vložil, a jo je pristojno sodišče zavrnilo (priloga C13 spisovnega gradiva). Tako se očitek sodišču prve stopnje, da bi naj kršilo 285. člen ZPP(2), pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, izkaže za povsem neutemeljen. Sicer pa sodišče prve stopnje kot odločilen razlog za zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe navaja njegovo nepotrebnost(3) in zgolj dodaja, da tožnik, ki je predlagal izvedbo tega dokaza, tudi po pozivu sodišča predujma ni založil, zato je tudi iz tega razloga sodišče prve stopnje njegovo izvedbo opustilo.

8. Sodišče druge stopnje se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da je do v tožbi zatrjevanih poškodb prišlo v obravnavani prometni nesreči. Podlago za takšen zaključek v zadostni meri nudijo pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi, predvsem pa v bistvenih delih med seboj skladna izvedenska mnenja v postopku postavljenih izvedencev, in sicer izvedensko mnenje izvedenca, strokovnjaka za analizo cestno prometnih nesreč, mag. S.L., univ. dipl. inž. (v nadaljevanju mag. L.) ter izvedencev medicinske stroke A.K., dr. med., specialista kirurga (v nadaljevanju dr. K.) in dr. V.. Bistvene ugotovitve izvedenca cestno prometne stroke mag. L. so, da dinamika trčenja, kot jo zatrjuje tožnik, ne ustreza poškodbam na udeleženih vozilih, da je vozilo tožnika v trenutku trčenja stalo, in da je bila hitrost tovornega vozila v trenutku trčenja le okrog 5,0 km/h. Glede na takšno izhodišče pa sta si nadalje oba v postopku postavljena izvedenca medicinske stroke edina, da tožnik v obravnavanem škodnem dogodku poškodb leve rame, v obsegu in vrsti, kot je zatrjeval, ni mogel utrpeti.

9. Tožnik v pritožbi navaja, da je v dvomu glede nepristranskosti izvedenca dr. V., predlagal pritegnitev drugega izvedenca medicinske stroke, čemur sodišče prve stopnje ni sledilo, šele po izdaji izpodbijane sodbe pa je izvedel, da je dr. V. med drugim deloval kot cenzor pri Z.M. d.d. in vodja vseh cenzorjev Slovenije, zaradi česar je nedvomno k izdelavi izvedenskega mnenja za tožnika pristopil nepristransko(4) in zato obstoji, upoštevajoč določbo šestega odstavka 247. člena ZPP, razlog za izločitev izvedenca dr. V..

- Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje že predlagal izločitev izvedenca medicinske stroke dr. V., sodišče prve stopnje pa je s sklepom II P 867/2013, z dne 6. 6. 2015, tožnikovo zahtevo za njegovo izločitev zavrnilo, s čemer sodišče druge stopnje soglaša, saj se strinja z razlogi za zavrnitev, navedenimi v točkah 4 in 5 obrazložitve citiranega sklepa. Tudi po oceni pritožbenega sodišča že izdelano izvedensko mnenje izvedenca dr. V. v drugi zadevi, ki je bilo po navedbah tožnika, tožniku v izrazito škodo, ne more nuditi podlage za zaključek o izvedenčevem vnaprejšnjem prepričanju o tem, da bo tudi v predmetni zadevi podal za tožnika neugodno izvedensko mnenje. Takšnega zaključka ne more potrditi niti šele po izdaji izpodbijane sodbe odkriti razlog, da je izvedenec dr. V. med drugim deloval kot vodja cenzorjev Slovenije. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev utemeljeno oprlo tudi na izvedensko mnenje v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke dr. V., ki je v bistvenem delu tudi skladno z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke dr. K., zato je tudi na tej podlagi dvom v njegovo nepristranskost v celoti za zavrniti.

10. Ker tožnik ni uspel dokazati, da je v obravnavanem škodnem dogodku utrpel v tožbi zatrjevane poškodbe, ni uspel izkazati vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastankom zatrjevane škode, kot ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek je zato pravilno zavrnjen.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

Op. št. (1) : Glede na smisel verjetno mišljeno pristransko.

Op. št. (2) : 285. člen ZPP sicer določa: Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.

Op. št. (3) : Sodišče prve stopnje je dokazni predlog po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke kot nepotreben zavrnilo na zadnjem naroku o glavni obravnavi dne 18. 5. 2016, kjer pa tožnik v zvezi s tem ni ugovarjal kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 286.b člena ZPP.

Op. št. (4) : Glede na smisel verjetno mišljeno pristransko.