Jedro

Razlogi za odlog izvršbe po členu 63 ZIP niso navedeni taksativno. Tudi za odlog po členu 63/2 ZIP pa mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik, uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev sodišča prve stopnje je nekoliko preuranjena. Razlogi za odlog izvršbe po členu 63 Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l.SFRJ št. 20/78-27/90 - v nadaljnjem besedilu ZIP) niso določeni taksativno. Dolžnik je 16.7.1993 vložil tožbo za znižanje preživnine, kar ni nezanemarljiva okoliščina, kajti upnik je predlagal tudi izvršbo v zavarovanje bodočih preživninskih zahtevkov vse do 31.3.1994. Če izvršba ne bi bila odložena, bi se zarubile in prodale dolžnikove premičnine, pri čemer bi bil tožnik oškodovan in bi utrpel znatnejšo škodo.

Pričakovati je, da bo prišlo do znižanja preživnine. Dolžnik je nezaposlen in ima drugega otroka z izvenzakonsko družico. Višina preživninskih obrokov je od vložene tožbe dalje vprašljiva.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojajo upravičeni razlogi. Ti razlogi v 1. odst. člena 63 ZIP niso navedeni taksativno, saj sme sodišče odložiti izvršbo na predlog dolžnika tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi (člen 63/2 ZIP). Zmotno je tako prvostopno stališče o taksativno navedenih razlogih po členu 63/1 ZIP. Vendar pa izpodbijani sklep, ne glede na takšno stališče, obravnava tudi možnost odloga izvršbe po 2. odst. člena 63 ZIP in tako ne gre za uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zakonsko določilo, ki govori o posebno upravičenih razlogih, predstavlja pravni standard. Njegova vsebina lahko pomeni, da utegne biti tudi vložena preživninska tožba posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Vendar pa mora dolžnik za odlog izvršbe izkazati obstoj dveh predpostavk: poleg upravičenega razloga še verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. ZIP ne pove, kaj šteje za znatnejšo škodo, za katero pa je dokazno breme na strani dolžnika. Nedvomno pa znatnejša škoda po 1. odst. člena 63 ZIP ni tista "škoda", ki dolžniku z izvršbo vselej nastane že zaradi nje same, saj s plačilom v izvršbi dolžnik le izpolnjuje svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Obstoj te splošne predpostavke zatrjuje dolžnik zgolj s škodo, ki bi mu nastala zaradi oprave dovoljene izvršbe (člen 7/2 in člen 219 Zakona o pravdnem postopku - Ur.l.SFRJ št. 4/77-29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP v zvezi s členom 14 ZIP). Ker dolžnik torej ne zatrjuje pravno upoštevne znatnejše škode kot predpostavke za odlog izvršbe, je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Neutemeljen je tudi očitek zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj izpodbijani sklep upošteva vse trditve predloga dolžnika za odlog izvršbe. Pritožbene navedbe pa prav tako ne vnašajo pravotvornega novega dejanskega stanja. To velja ne glede na poudarjanje, da mld.

upnik uveljavlja tudi zavarovanje terjatve še nezapadlih obrokov zakonite preživnine za obdobje enega leta. Dolžnik z vloženo tožbo zahteva znižanje, ne pa ustavitev preživnine. Odlog izvršbe pa bi povzročil, da mld. upnik v določenem obdobju ne bi mogel prisilno izterjati nobenega zneska preživnine kljub obstoju izvršilnega naslova. Takšna odločitev bi bila v nasprotju z namenom zakonitega preživljanja in otrokovimi koristmi. Otrokove koristi pa so glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (člen 3/1 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah - Ur.l.SFRJ št. 15/90 in Ur.l.RS št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92).

Preizkus izpodbijanega sklepa glede kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (člen 365/2 ZPP) pokaže, da takšne kršitve niso podane. Ker tako niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili zaznamovani.

Določila ZIP in ZPP so uporabljena na podlagi člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).