Jedro

Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izdani začasni odredbi št. Zg 1/2015 z dne 26. 2. 2015 ugodi in se sklep o zavarovanju z dne 26. 2. 2015 razveljavi v I., III., IV. in V. točki izreka ter predlog za izdajo začasne odredbe z dne 17.2.2015 v celoti zavrne.

II. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške postopka v znesku 342,70 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

III. Upnik je dolžan dolžniku povrniti pritožbene stroške v znesku 685,42 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi,ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o zavarovanju z dne 26. 2. 2015 dolžniku pod pretnjo denarne kazni 10.000,00 EUR prepovedalo: 1) sklepanje pravnih poslov, ki bi omogočali obremenitev nepremičnine z ID znakom X-666/0-0, parc. št. 666/0 k. o. X ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, 2) organizaciji za plačilni promet, in sicer B., d. d. in N., d. d. naložilo, da mora toženi stranki, ali komu drugemu po njegovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdana začasna odredba v višini 100.000,00 EUR z računov, pri B. d. d. št. 000 ter pri N., d. d. št. 000. V presežku je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Odločilo je, da začasna odredba velja osem dni po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, s katero bo pravdni postopek končan in da pritožba zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. Dolžniku je naložilo, da je dolžan upnici povrniti stroške postopka v višini 388,38 EUR v roku osem dni pod izvršbo.

2. S sklepom o zavarovanju z dne 20. 4. 2015 pa je ugovor dolžnika zoper sklep o izdani začasni odredbi št. Zg 1/2015 z dne 26. 2. 2015 zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam krije stroške ugovora zoper sklep o zavarovanju.

3. Zoper sklep z dne 20. 4. 2015 se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču je predlagal naj pritožbi ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obeh primerih pa upniku naloži povrnitev pravdnih stroškov dolžnika v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

4. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter naložitev stroškov postopka v plačilo dolžniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu z 270. členom ZIZ. Zaključek o obstoju verjetnosti upnikove terjatve je oprlo na upnikove trditve: - da je imel upnik kot delodajalec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dolžnikom, s katero se je dolžnik zavezal, da bo svoje delo opravljal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in da brez predhodnega soglasja družbe, ne sme opravljati dejavnosti, ki jo opravlja družba in ne sklepati poslov za lasten ali tuj račun, ki so družbi konkurenčne; - da sta se dolžnik in upnik dne 2. 2. 2015 dogovorila o sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in o obveznostih dolžnika, da bo dolžnik sodeloval pri končnem prevzemu ter opravil primopredajo poslov dne 3. 2. 2015 ter da bo dolžnik zagotovil zavarovanje terjatve iz naslova delodajalcu povzročene škode do višine 100.000,00 EUR, s tem, da sme delodajalec v ta namen predlagati sodišču izdajo začasne odredbe na toženčev TRR.

- da je dolžnik kot direktor družbe posloval nezakonito in sicer je kršil delovno-pravno zakonodajo, ker je v gotovini izplačeval določene denarne zneske zaposlenim (G. Z. je izplačal znesek v kuverti 1.000,00 EUR, dne 22. 12. 2014), ni poskrbel za pravočasna izplačila iz naslova potnih stroškov, dnevnic in izplačil prispevkov v skupni višini 138.114,72 EUR za delavca B. B., delavcu M.S. pa ni izplačal plače. Dolžnik do 17. 2. 2015 tudi ni opravil primopredaje poslov in ni predal originalnega žiga upniku. V času, ko je zanj veljala konkurenčna klavzula, je ustanovil svoj lasten s.p. Dolžnik je z zaposlenimi sklepal pogodbe za enormne višine bruto plač, v nesorazmerju z obsegom poslovanja družbe. Pri sklenitvi pogodbe, sklenjene med V., d. o., E., d. o. o. in V., d. d., je dogovoril povsem neuravnoteženo delitev med partnerji v enaki višini 36,5 %, kar je izrazito v škodo upnika kot vodilnega partnerja, zato je zaradi škodljive pogodbe upniku že nastala škoda najmanj v višini, ki presega 1.000.000,00 EUR. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi je zlorabljal žig in status tretjih poslovnih partnerjev, konkretno do družbe T., d. d., saj je hotel še naprej uporabljati telefonsko številko X, ki je bila službena. Po oceni upnika je iz vseh zgoraj opisanih dejanj upniku nastala škoda, ki presega znesek 100.000,00 EUR.

7. Dolžnik je v ugovoru zoper izdano začasno odredbo vse navedene upnikove trditve prerekal. Navajal je, da nikoli ni podpisal sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, zato je v zvezi s tem tudi vložil ovadbo pri Okrožnem državnem tožilstvo v Novem mestu. Upniku ni povzročil nobene škode. Nad plačilnim prometom upnika je imel kontrolo lastnik družbe B., vsem delavcem upnika pa je bilo predlagano, da registrirajo samostojno dejavnost in pogodbeno sodelujejo z upnikom. Vse pogodbe o zaposlitvi so bile sklenjene po posvetovanju in po odobritvi B. Pogodba o medsebojnem sodelovanju in oblikovanju konzorcija, pa je bila sklenjena v korist in ne škodo upnika ter nujna za njegov obstoj.

8. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen. Vztrajalo je pri stališču, da je upnik verjetno izkazal, da je dolžnik podpisal sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 2. 2015, s katerim se je zavezal, da bo zagotovil zavarovanje terjatve iz naslova delodajalcu (upniku) povzročene škode do višine 100.000,00 EUR, s tem, da sme delodajalec (upnik) v ta namen predlagati sodišču izdajo začasne odredbe na njegov TRR (tretja alineja 3. člena). Upnik pa je tudi z verjetnostjo izkazal ravnanja dolžnika kot člana vodilnega organa, ki pomenijo kršitev prvega odstavka 263. člena ZGD-1, v skladu s katerim mora član organov vodenja pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje štelo, da je upnik verjetno izkazal kršitev konkurenčne prepovedi v razmerju do upnika, ker je dolžnik ustanovil svoj lasten s. p., ker ni predal originalnega žiga in ni opravil primopredaje poslov. Ravno tako se odgovornosti za sklepanje pogodb o zaposlitvi za enormne zneske plač, ne more razbremeniti s sklicevanjem na ravnanje po navodilu lastnika družbe B., saj uprava družbe vodi posle samostojno in na lastno odgovornost (prvi odstavek 265. člena ZGD-1). Tudi glede pogodbe o ustanovitvi konzorcija je štelo, da je upnik zaenkrat izpostavil več relevantnih okoliščin, ki kažejo na njeno škodljivost kot dolžnik, ki navaja le, da je na podlagi te pogodbe upnik pridobil koncesijo, ki pa je bila kasneje razveljavljena. Upnik pa je izpostavil še kršitve poslovanja v obliki gotovinskih izplačil mimo transakcijskega računa, prelivanje zasebnih sredstev, kršitve delovno-pravne zakonodaje, neopravljanje nalog s strani dolžnika (ni hotel izvajati projekta rekonstrukcije odseka lokalne ceste L., projekta D. in upravljanja z vodami za OPN-je, vodno gospodarske ureditve) ter prenos službene telefonske številke na dolžnika. S tem je upnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje verjetno izkazal terjatev, ki je v povrnitvi poslovne škode na podlagi 263. člena ZGD-1. 9. Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru upnik izkazal verjetnost obstoja terjatve, da mu je zaradi ravnanja dolžnika nastala škoda, najmanj v višini 100.000,00 EUR, je materialnopravno zmoten. Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.

10. Tudi ob predpostavki, da bi upnik in dolžnik podpisala Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 2. 2015, kar pa dolžnik zanika, besedila tretje alineje 3. člena navedenega sporazuma, ki določa, da naj bi dolžnik delodajalcu (upniku) še pred razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi in izročitvijo delovne knjižice zagotovil zavarovanje terjatve iz naslova po delavcu povzročene škode do višine 100.000,00 EUR z začasno odredbo na njegov TRR, ni mogoče razumeti v smeri, da je dolžnik s tem priznal, da je upniku povzročil škodo v višini 100.000,00 EUR, kot je ocenilo sodišče prve stopnje. Upnik in dolžnik bi se sicer lahko dogovorila o zavarovanju terjatve, izdajo začasne odredbe zoper dolžnika pa lahko predlaga le upnik, ne pa sam dolžnik. Citiranega besedila pa ni mogoče razumeti v smeri, da bi se dolžnik že vnaprej odpovedal morebitnemu uveljavljanju pravnih sredstev v morebitnih postopkih pred sodiščem. Ker škoda po temelju v navedenem členu sploh ni konkretizirana, tudi ni mogoče ugotoviti, na katero škodo, ki naj bi jo povzročil delavec se navedeno določilo nanaša. 11. Da bi upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe v obravnavanem postopku uspel, bi moral konkretizirati škodo, ki naj bi mu nastala zaradi ravnanja dolžnika. Upnik pa škode, ki naj bi mu nastala zaradi dolžnikovega ravnanja, v predlogu za izdajo začasne odredbe in tudi ne v odgovoru na dolžnikov ugovor, po oceni pritožbenega sodišča ni dovolj konkretiziral, da bi bila podana verjetnost njenega obstoja. Tako višina škode, ki naj bi jo utrpel upnik, ne izhaja iz navedb o dolžnikovih kršitvah delovno-pravne zakonodaje in gotovinskih izplačil posameznim delavcem. Prav tako tudi ni konkretizirano, kakšna škoda naj bi upniku nastala z ustanovitvijo dolžnikovega s. p.- ja in kakšno konkurenčno dejavnost naj bi dolžnik opravljal, kakšna škoda je nastala zaradi neizvršene primopredaje in neizročitve žiga. Nekonkretizirane pa so tudi trditve o nastanku škode v zvezi s sklenitvijo pogodbe o konzorciju. Upnica ni pojasnila, zakaj naj bi ji s podpisom navedene pogodbe nastala škoda najmanj 1.000.000,00 EUR, prav tako pa ne, kakšno škodo naj bi ji dolžnik povzročil z odklanjanjem sklepanja drugih poslov, na katere se sklicuje v odgovoru na ugovor.

12. Glede na navedeno so utemeljene pritožbene navedbe, da upnik ni verjetno izkazal, da mu je dolžnik z očitanimi ravnanji povzročil škodo v zatrjevani višini, ki jo je ocenil v znesku najmanj 100.00,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato napačno sklepalo, da verjetnost terjatve tožeče stranke obstoji.

13. Ker upnik ni izkazal verjetnosti, da je njegova terjatev utemeljena, je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep o izdani začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

14. Ker je višje sodišče zavzelo stališče, da verjetnost terjatve upnika ni podana, se do drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je glede obstoja nevarnosti, ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo, je na podlagi drugega odstavka 165. člena, prvega odstavka 155. člena ZPP ter šestega odstavka 38. v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ odločilo o prvostopenjskih in pritožbenih stroških. Ker je dolžnik v postopku v celoti uspel, mu je upnik dolžan povrniti stroške za sestavo ugovora zoper sklep o izdani začasni odredbi v višini 342,70 EUR, kar predstavlja stroške zastopanja po Odvetniški tarifi, in administrativne stroške v višini 2 % in 22 % DDV (pravno podlago za povrnitev stroškov predstavlja Odvetniška tarifa, Ur. list RS, št. 2/2015, tar. št. 27, točka 2 v povezavi s tar. št. 18 ob vrednosti spornega predmeta 100.000,00 EUR in vrednosti točke 0,459 EUR).

16. Pritožbeni stroški za pritožbo pa znašajo 685,42 EUR, po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife, povečano za administrativne stroške 2% in 22 % DDV.

17. Če bo upnik s plačilom stroškov zamudil, bo dolžan dolžniku plačati še zakonske zamudne obresti od izteka paricijskega roka dalje do plačila (pravno mnenje občne seje RS, z dne 13. 12. 2006, Pravna menja I/2006).