Jedro

Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, je upravičen do plačila za svoje delo po določbi 5. odstavka 17. člena ZOdv.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek priznanih stroškov zastopanja 84,84 EUR nadomesti z zneskom 85,68 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetnici, ki ji je bila v predmetni nepravdni zadevi zadržani osebi I. P. postavljena s sklepom sodišča z dne 11. 2. 2015 po uradni dolžnosti, na podlagi zahteve za odmero stroškov z dne 13. 2. 2015 v I. točki izreka priznalo stroške zastopanja v višini 84,84 EUR, v II. točki izreka pa sklenilo, da bo znesek iz I. točke sklepa izplačan iz sredstev sodišča na v izreku sklepa opredeljeni TRR odvetnice 30. dan po prejemu ustreznega elektronskega računa.

2. Proti sklepu se odvetnica pravočasno pritožuje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo stroškov zastopanja, ko jih je odmerilo le v znesku 84,84 EUR in s tem zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer Odvetniško tarifo (Ur. list RS, št. 2/2015 - OT) in Zakon o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93 z zadnjo spremembo 97/2014 - ZOdv). Navaja, da iz k pritožbi priložene obrazložitve Odvetniške zbornice namreč izhaja, da je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, da so odvetniki v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) upravičeni do celotne nagrade po veljavni OT. Sicer pa iz ZOdv izhaja, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska. Delo pa predstavlja zgolj tarifna številka, kjer je storitev navedena, to je tarifna številka 23 OT, urnina, izdatki pa so stroški, katerih uporabljeno določilo petega odstavka 17. člena ZOdv ne obsega. Sodišče bi moralo stroške odmeriti v celotni priglašeni višini, saj so storitve po OT priglašene v polovičnem znesku in so priglašene le tiste storitve, do katerih je odvetnica upravičena po OT in so nastali zaradi zastopanja po ZDZdr. Pritožbenemu sodišču pritožnica predlaga, da pritožbi ugodi in ji odmeri nagrado v skladu z OT v priglašeni višini.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za odmero priglašenih odvetniških stroškov uporabilo Odvetniško tarifo (OT, Ur. list RS, št. 2/2015) ter veljavni Zakon o odvetništvu (ZOdv), vključno z zadnjo spremembo zakona z Zakonom o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D - Ur. list RS, št. 97/2014). Pravilno je povzelo, da ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

5. Kot izhaja iz 3. in 4. točke obrazložitve sklepa, je odvetnici priznalo nagrado po 2. točki tarifne številke 23 OT v zvezi s petim odstavkom 17. člena ZOdv za zastopanje na naroku v višini 100 točk, urnino na podlagi 6. točke OT v zvezi s petim odstavkom 17. člena ZOdv v višini 50 točk, skupaj 150 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 68,85 EUR. Po tretjem odstavku 11. člena OT pa je priznalo tudi priglašene izdatke za stranko v pavšalnem znesku v višini 2 %, vendar v skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv znižano za polovico, torej v višini 0,69 EUR. Na temelju drugega odstavka 12. člena OT pa je od priznanih stroškov in nagrade priznalo še 22 % DDV (15,30 EUR), tako da skupni znesek priznanih stroškov znaša 84,84 EUR.

6. Pritožbeno ni sporno, da je bila odvetnica v predmetni nepravdni zadevi zadržani osebi postavljena po uradni dolžnosti (primerjaj tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 2. 2015 in določbi 61. in tudi 68. člena ZDZdr).

7. Peti odstavek 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje in ki določa tudi, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, je zakonska določba. Po prvem odstavku 19. člena OT Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage le o uporabi odvetniške tarife, ne pa tudi Zakona o odvetništvu. Zato k pritožbi po pritožnici priloženo stališče oziroma sklep Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, na katerega se v pritožbi sklicuje, pri uporabi in razlagi zakonskih določb, torej tudi določbe petega odstavka 17. člena ZOdv, sodišča ne zavezuje.

8. ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi, omejitev v v petem odstavku 17. člena pa se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo po OT, ne pa tudi na povračilo stroškov v zvezi z delom po OT. OT v 2. členu, v katerem opredeljuje odvetniško storitev in odvetniške stroške, sicer ne uporablja enake terminologije, v določbah prvega in drugega odstavka 2. člena pa opredeljuje delo, ki ga v smislu določb ZOdv opravi odvetnik, kot odvetniško storitev, odvetniške storitve pa skupaj z izdatki, ki so potrebni za izvršitev dela, povečano za DDV, v kolikor je odvetnik davčni zavezanec, predstavljajo odvetniške stroške. Iz takšne opredelitve odvetniških stroškov pa tako izhaja, da odvetnikove stroške v zvezi z opravljenim delom, kot te opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, predstavljajo po določilih OT le izdatki, ki so potrebni odvetniku za izvršitev dela. Te pa OT opredeljuje v 9. členu. Do povračila teh izdatkov pa je odvetnik tako upravičen v celoti, ne glede na omejitev iz določbe petega odstavka 17. člena ZOdv.

9. Sodišče prve stopnje je nagrado za zastopanje na naroku v Psihiatrični bolnišnici Vojnik dne 12. 2. 2015 pravilno odmerilo po 2. točki tarifne številke 23 OT in v zvezi s petim odstavkom 17. člena ZOdv znižano za polovico, torej skupaj je nagrado priznalo v višini 100 točk. Kot smiselno ugotavlja že pritožba, je v zahtevku za odmero stroškov 13. 2. 2015 pritožnica tudi priglasila nagrado za narok v polovičnem znesku, torej ji je iz tega naslova sodišče prve stopnje priznalo vse zahtevane stroške.

10. V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv pa je sodišče prve stopnje pravilno razpolovilo tudi urnino po 6. členu OT za zastopanje na naroku ter priznalo od 100 točk le 50 točk. Med izdatki, opredeljenimi v 9. členu OT, namreč urnine ni, zato je sodišče prve stopnje ob zgoraj obrazloženem ravnalo pravilno, ko je pri odmeri stroškov za urnino tudi upoštevalo peti odstavek 17. člena ZOdv.

11. Sodišče prve stopnje pa je glede na zgoraj obrazloženo nepravilno upoštevalo peti odstavek 17. člena ZOdv tudi pri odmeri stroškov za izdatke. Ob pravilni uporabi materialnega prava je strošek za izdatke v višini 2 % v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT priznati v celoti, brez razpolovitve po petem odstavku 17. člena ZOdv, kar tako predstavlja namesto zneska 0,69 EUR znesek 1,38 EUR.

12. Skupaj torej pravilno priznani stroški predstavljajo: znesek 68,85 EUR, h kateremu je prišteti 1,38 EUR, kar znaša 70,23 EUR, s priznanim 22 % DDV pa 85,68 EUR.

13. Pritožbi je pritožbeno sodišče ob obrazloženem delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremenilo tako, da je znesek odmerjenih stroškov 84,84 EUR nadomestilo z zneskom 85,68 EUR (prvi odstavek 30. člena ZDZdr v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku). V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti uradoma (2. točka 365. člena ZPP in člen 350/II ZPP v zvezi s členom 366/I ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).