Jedro

Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve.

2. Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu upnice za izdajo začasne odredbe z dne 23. 04. 2012 v celoti ugodi, s stroškovno posledico, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da ne izkazuje namere za sprožitev ustreznega postopka za dokončno ureditev spornega razmerja, in uveljavlja kot protispisen zaključek, da je zatrjevala obstoj izključno odškodninskega, torej denarnega zahtevka. Poudarja navedbe v predlogu, da ima glede na potek dogajanja primarno interes, da dolžnik preneha z omenjanjem njenega imena ter da se mu prepove nadaljnje, na upnico in njeno družino vezane objave. Navaja škodo, ki ji še nadalje nastaja in ji je z začasno odredbo to možno preprečiti. Vse navedeno odkazuje na upravičen zahtevek po 134. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), opozarja pa tudi na stališče pravne teorije in prakse, da upnik določene formulacije same terjatve v predlogu za izdajo začasne odredbe niti ni dolžan podati, saj je mogoče izdajo začasne odredbe predlagati tudi pred vložitvijo tožbe (kot v konkretnem primeru) in torej v tej fazi postopka obveznosti glede postavitve določenega tožbenega zahtevka še ni. Je pa v svojem predlogu jasno izpostavila tako obstoj odškodninskega zahtevka kot tudi prepovednega in je torej jasno, da teži k sprožitvi postopka za dokončno ureditev spornega razmerja. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97 z dne 16. 07. 1998. Navaja še, da je napačen materialnopravni zaključek, da za vložitev odškodninske tožbe vnaprejšnja začasna ureditev spornega razmerja ni potrebna. Takšno naziranje bi bilo morebiti pravilno le za primer grozeče premoženjske škode, ne pa za nepremoženjsko škodo, katere nastanek in utemeljeno pričakovano nadaljnje nastajanje v primeru neizdaje predlagane začasne odredbe upnica zatrjuje. Utemeljuje tudi obstoj nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki se dnevno povečuje glede na število obiskov na portalu, in se sklicuje na sklep VSL II Cp 2088/2011. Očita storitev absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se sodišče zaradi napačnega sklepa o neobstoju prve zahtevane predpostavke za izdajo začasne odredbe neupravičeno ni opredelilo do ostalih pravno relevantnih trditev upnice. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni (1). Ob takšnem izhodišču, na katerega se sklicuje tudi pritožnica, se pokažejo razlogi, ki jih je za zavrnitev predloga navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, za neodločilne in zato nepravilne.

5. Sodišče prve stopnje se je, namesto s presojo vsebine vloženega predloga z vidika obstoja pogojev za začasno odredbo, predpisanih v 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pri presoji utemeljenosti predloga preozko ukvarjalo le z vprašanjem, ali je izkazana namera za uvedbo ustreznega postopka za dokončno ureditev spornega razmerja, oziroma kakšen zahtevek namerava upnica s tožbo uveljavljati v nadaljnjem sodnem postopku, torej z vprašanjem opravičbe začasne odredbe. Na podlagi drugega odstavka 277. člena ZIZ pa je sodišče tisto, ki ob izdaji začasne odredbe pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali ob izdaji začasne odredbe v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. 6. Prvi izmed pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje (vsake) nedenarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnica v predlogu navaja konkretna dejstva (za katera tudi predlaga dokaze), s katerimi zatrjuje kršitev osebnostnih pravic z objavo člankov in videoposnetkov na spletni strani dolžnika z vsebino, ki posega v njene osebnostne pravice, v čast in dobro ime. Sodišče prve stopnje vsebine predloga s tega vidika ni presojalo in zato tudi ni ugotavljalo, ali je upnica izkazala obstoj prvega pogoja za začasno odredbo, torej verjetnost obstoja (katerekoli) terjatve, temelječe na določbi 134. člena OZ, obstoja nadaljnjih pogojev, ki se zahtevajo za regulacijsko začasno odredbo, pa posledično ni presojalo.

7. Višje sodišče je glede na navedeno na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje ponovno presodi upničin predlog z vidika obstoja pogojev za začasno odredbo v skladu z 272. členom ZIZ.

8. Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za nov sklep o upničinem predlogu (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) O tem glej: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, mag. Miha Šipec, dr. Nina Plavšak, Marta Kampfer, dr. Tone Jerovšek in dr. Janez Čebulj, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 229.