Jedro

Sodna praksa je jasna o dopustni možnosti, da se v kolektivni pogodbi dogovori t.i. pavšalna odškodnina ali pa pogodbena kazen, če sodišče ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Gre za poseben institut delovnega prava, ki se ne presoja skladno z določbami OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek delno ustavilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici v roku 15 dni obračuna pogodbeno kazen v višini 13.369,95 EUR bruto, od tega odvede in plača davke in prispevke in tožnici izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2019 do plačila (II. točka izreka). Višji zahtevek iz tega naslova je zavrnilo (III. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da mora tožnici plačati pravdne stroške v višini 780,09 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi od poteka roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper II. in IV točko izreka se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev zahtevku za plačilo pavšalne odškodnine na podlagi 46. člena Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Vrhovno sodišče je v zadevi VIII Ips 236/1998 (ne pa VIII Ips 236/2008 kot je navedlo sodišče) res navedlo, da gre pri pavšalnih odškodninah ali pogodbenih kaznih po kolektivnih pogodbah za sui generis institut delovnega prava, ki je kaznovalne narave in ga stranke kolektivne pogodbe lahko dogovorijo, vendar pa se tožena stranka ne strinja, da je podlage za to Konvencija št. 87 MOD. KP so sestavljale prava uke stranke, ki so uporabile termin pavšalna odškodnina, ki bi ga treba uporabiti kot se glasi. Razlaga po namenu pride v poštev šele, če z jezikovno razlago ni mogoče ugotoviti namena določbe. Podlaga za razlago 46. člena KP tudi ni 9. člen ZDR-1. ZDR-1 ne vsebuje določb, ki bi sankcionirale delodajalca s pogodbeno kaznijo ali pavšalno odškodnino za primer nezakonite odpovedi. Je pa podlaga za to, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, v 179. in 180. členu ZDR-1, ki govorita o odmeri odškodninski odgovornosti in pavšalni odškodnini. Podlaga za uporabo določb OZ je tudi 13. člen ZDR-1. Pavšalna odškodnina bi bila možna le, če bi tožnica izkazala, da bi bilo ugotavljanje dejanske škode povezano z nesorazmernimi stroški, tožnica pa ni dokazala nobene škode. Tožena stranka je dokazala, da tožnici zaradi nezakonite odpovedi ni nastala nikakršna škoda. Tožnica ne more biti upravičena niti do pogodbene kazni, saj ta nikjer ni bila dogovorjena. Enačenje pavšalne odškodnine in pogodbene kazni je nedopustno, slednja je strožja, biti mora jasno dogovorjena. Z uvedbo pogodbene kazni v kolektivno pogodbo se položaj delodajalca poslabša; do tega ne sme priti avtomatsko, z razlago v prid delavca in s spreminjanjem instituta pavšalne odškodnine. Sklicuje se še na VIII Ips 211/2009. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP ter 366. člena ZPP izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.

6. Za odločitev o pritožbi je relevantno le pravno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje ugodilno odločitev utemeljeno oprlo na 46. člen Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (KP), po katerem delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, pri čemer se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo sodbe. Pritožbeno sodišče že takoj odgovarja, da je sodišče prve stopnje navedeno določbo uporabilo pravilno ter da je vztrajanje pritožbe pri nasprotnem napačno.

7. Ključno za uporabo navedene določbe KP je, da je tožnici pri toženi stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje, kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Zato ji je sodišče utemeljeno prisodilo 5-kratnik predpisane osnove, s tem da pritožba samega izračuna oziroma višine prisojenega zneska niti ne izpodbija.

8. Glede temelja pa pritožba sodišču neutemeljeno očita napačno uporabo pojmov pavšalne odškodnine in pogodbene kazni.1 Zmotno se zavzema za uporabo 179. člena ZDR-1 o odškodninski odgovornosti delodajalca ter s tem v zvezi za uporabo določb OZ o predpostavkah odškodninske odgovornosti. Nerelevantno torej tožena stranka opozarja, da tožnici ni nastala nobena škoda in da tudi ni izkazala, da bi bilo ugotavljanje škode povezano z nesorazmernimi stroški, da bi prišla v poštev pavšalna odškodnina iz 180. člena ZDR-1. 9. Sodna praksa je jasna o dopustni možnosti, da se v kolektivni pogodbi dogovori t.i. pavšalna odškodnina ali pa pogodbena kazen, če sodišče ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Gre za poseben institut delovnega prava, ki se ne presoja skladno z določbami OZ. Kot je pojasnjeno v judikatu VIII Ips 236/1998, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, se lahko stranke kolektivne pogodbe glede na določbe Konvencije št. 87 MOD prosto dogovarjajo in samostojno oblikujejo pravno obliko, vrsto, višino in pogoje odškodnine, katere namen je preprečevati nezakonita ravnanja delodajalcev pri prenehanjih delovnih razmerij. Podpis kolektivne pogodbe torej odraža voljo za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

10. Sodišče prve stopnje se je pri razlogovanju o dopustni podlagi zahtevka sklicevalo tudi na 9. člen ZDR-1.2 Pritožba s tem v zvezi nerelevantno poudarja, da ZDR-1 ne vsebuje določb o pavšalni odškodnini ali pogodbeni kazni za primer nezakonite odpovedi. Možnost ureditve v kolektivni pogodbi napačno razume le na način ugodnejše ter izjemoma drugačne ureditve v razmerju do zakonske ureditve. Dopustno je tudi dodatno dogovarjanje - poleg zakonske ureditve, kot v obravnavanem primeru – v skladu z navedeno konvencijo. Bistveno je, da pavšalne odškodnine oziroma pogodbene kazni noben predpis ne prepoveduje.

11. Napačni so tudi pritožbeni očitki o napačni razlagi (namena) 46. člena KP. Vsebina določbe je jasna, sodišče je tožnici utemeljeno priznalo vtoževano - zaradi pravnomočno ugotovljenega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

13. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).

1 Sklicuje se tudi na nerelevanten primer VIII Ips 211/2009 (prepoved konkurence). 2 (1) Pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. (2) S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primerih iz 33., 54., 59., 94., 120., 132., 144., 158., 172. in 222. člena tega zakona s kolektivno pogodbo določi tudi drugače.