Jedro

Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U.K., ki pa je ugovoru ni priložila.

Izrek

Ugovor dolžnice (z dne 28.9.1999) se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnica je v ugovoru navedla, da upniku ničesar ne dolguje.

Najemnica poslovnega prostora na Cesti ... U... K... se je namreč zavezala, da bo plačevala tekoče stroške vzdrževanja, torej tudi dobavo plina tožeči stranki. Dolžnica po vtoževanih računih je tako U... K... V dokaz tem navedbam se je sklicevala na najemno pogodbo, ki pa je ugovoru ni priložila.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Na navedeno je bila dolžnica v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjena, pa je kljub temu ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U... K..., ki pa je ugovoru ni priložila.

Tudi sicer pa v ugovoru zatrjevano dejstvo ne more biti pravno upošteven ugovorni razlog, saj dolžnice to dejstvo (tudi če bi bilo dokumentirano) ne bi razbremenilo dolžnosti plačila vtoževane obveznosti. Le dejstvo, da z upnikom ni sklenila pogodbe o dobavi plina (česar dolžnica v ugovoru niti ne zatrjuje, prim. tudi prilogo A 35), bi namreč lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 9.12.1999).

Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o neutemeljenem ugovoru odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.

Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor dolžnice zavrniti in izpodbijani sklep (o izvršbi) potrditi (po 2. točki 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o ugovornih stroških je odpadel, ker jih dolžnica ni priglasila.