Jedro

Če gre za pomoto, je tožeča stranka tista, ki je prokurista A. namesto Janez po imenovala Jan, kar pa ni odločilno, saj gre nedvomno za isto osebo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 73996/2015 z dne 18. 6. 2015, v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Gre za laično pritožbo, v kateri je tožena stranka smiselno uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Smiselno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka od tožene stranke za dobavljena pralna sredstva zahteva plačilo treh računov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta 5. 5. 2015 pravdni stranki sklenili ustni dogovor v obliki, kot ga je zatrjevala tožeča stranka; da je bilo na podlagi tega dogovora blago dostavljeno tretjemu (družbi X d. o. o.); da se dobavnice glasijo na toženo stranko; da tožena stranka več kot en mesec izdanih računov ni zavrnila; da so bila dobavljena pralna sredstva porabljena. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila med pravdnima strankama ustno sklenjena pogodba v korist tretjega (126. člen Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se je dobavljena pralna sredstva zavezala plačati tožena stranka.

7. Pritožbene navedbe, da tožena stranka dobave pralnih sredstev ni naročila, da ji le-ta tudi niso bila dobavljena, da s tožečo stranko ni nikoli poslovala, zaradi česar spornim računom tudi ni ugovarjala, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato tožena stranka z njimi ne more biti uspešna.

8. Tožena stranka opozarja tudi na lapsus, ker da je prokurist tožene stranke Janez in ne Jan A. Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis pojasnjuje, da je tožeča stranka v svojih vlogah v postopku na prvi stopnji navajala, da je prokurist tožene stranke Jan A., pri čemer je to v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo tudi sodišče prve stopnje. Vendar iz preostalih navedb tožeče stranke, kot tudi iz razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, nedvomno izhaja, da je bil sporni ustni dogovor o dobavi pralnih sredstev sklenjen med predstavnikom tožeče stranke C. C. in prokuristom tožene stranke (6. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče prve stopnje se pri navedbi, da je toženo stranko v postopku na prvi stopnji zastopal prokurist, sklicuje na dopis na list. št. 39, iz katerega jasno in nedvomno izhaja, da je prokurist tožene stranke Janez A. Poleg tega tudi iz uvoda izpodbijane sodbe izhaja, da toženo stranko (poleg zakonite zastopnice) zastopa prokurist Janez A. Če gre za pomoto, je tožeča stranka tista, ki je prokurista A. namesto Janez po imenovala Jan, kar pa ni odločilno, saj gre nedvomno za isto osebo.

9. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.